prosilec - Okrožno sodišče na Ptuju

POVZETEK:

Organ je delno zavrnil zahtevo prosilke za seznam tožečih strank v pravdnem postopku, ki so plačale predujem za izvedenca in strank, ki tega niso plačale, zaradi česar se je prosilka pritožila. IP po preučitvi konkretne zadeve ugotavlja, da zahtevani seznam tožečih strank, ki so predujem plačale oziroma tega niso plačale, vsebuje varovane osebne podatke, ki so določeni kot izjema od prostega dostopa (tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).
 

ODLOČBA:

Številka: 090-56/2023/2

Datum: 1. 3. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018  (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi odvetnice … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 6. 2. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, Krempljeva ulica 7, 2250 Ptuj (v nadaljevanju: organ), št. Su 878/2022, z dne 4. 1. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 6. 2. 2023, zoper odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju, št. Su 878/2022, z dne 4. 1. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilka je dne 19. 12. 2022 na organ vložila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, kot pooblaščenka tožečih strank …, …, …, …, …, …, …, … in …, ki jih zastopa v zadevah I Pg 192/2015, I Pg 198/2015, I Pg 196/2015, I Pg 200/2015, I Pg 201/2015, I Pg 202/2015, I Pg 193/2015, I Pg 191/2015, I Pg 199/2015 in P 220/2015. V zahtevi navaja, da želi na podlagi določb ZDIJZ dostop do avtorske ali katere koli druge oblike pogodbe, sklenjene med organom in Inštitutom za vodarstvo d.o.o., Ljubljana, dalje do postopka objave in izvedbe javnega naročila za sklenitev avtorske ali katere koli druge oblike pogodbe, sklenjene med organom in Inštitutom za vodarstvo d.o.o., Ljubljana, za izdelavo izvedenskega mnenja, dalje do seznama vseh tožečih strank, ki so plačale predujem za izvedenca in seznam vseh tožečih strank, ki tega predujma niso plačale ter način razdelitve plačanega predujma med tožeče stranke in roke za izvedbo le tega poplačila (ob tem pripominja, da je sodišče že v večih sodnih postopkih meritorno odločalo, predujmi pa so bili plačani spomladi leta 2018) ter do pravne podlage za odločitev vodstva organa za objavo svojih sodb na spletni strani organa še pred pravnomočnostjo sodb.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. Su 878/2022, z dne 4. 1. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi prosilke delno ugodil tako, da je prosilki posredoval ponudbo izvedenca za vodarstvo in opravilne številke zadev, kjer je bil oziroma ni bil plačan predujem za izvedenca za vodarstvo, način razdelitve plačanega predujma, roke za izvedbo plačila in podlago javnih objav. Zavrnil pa je zahtevo prosilke v delu, ki se nanaša na seznam vseh tožečih strank, saj ta seznam vsebuje varovane osebne podatke.

Organ je v izpodbijani odločbi najprej povzel zahtevo prosilke za dostop do informacij javnega značaja in definicijo informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je navedel, da skladno s 5. členom ZDIJZ velja načelo prostega dostopa do informacij javnega značaja. Vendar pa je potrebno v vsakem konkretnem primeru preizkusiti, ali ne obstojijo izjeme po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ali predmetni dokument vsebuje osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov, ZVOP-1). Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka) ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Posameznikovo ime, priimek in naslov nedvomno veljajo za varovane osebne podatke, kadar se da s temi podatki določiti posameznika ali je ta na podlagi imena, priimka ali naslova vsaj določljiv. V kolikor pa bi tem podatkom dodali še kakšno identifikacijsko značilnost posameznika (npr. zaposlitev, rojstni datum, davčno številko…), posameznik postane določljiv, vsi podatki v navedeni povezavi pa so varovani osebni podatki v skladu z ZVOP-1. Glede posredovanja seznama tožečih strank, ki so plačale oziroma niso plačale predujma, je organ ugotovil, da zahtevani dokument vsebuje osebna imena in naslove tožečih strank, kar so varovani osebni podatki. Organ je tako v nadaljevanju presojal, ali je mogoče prosilki omogočiti delni dostop, skladno s 7. členom ZDIJZ ter ugotovil, da je v konkretnem primeru mogoče varovane osebne podatke izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo zaupnost, zato je prosilki omogočil dostop do informacije javnega značaja na način, da ji je posredoval seznam opravilnih številk zadev, v katerih je bil plačan predujem oziroma predujem ni bil plačan. Organ v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe te opravilne številke tudi navaja. Poleg tega je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe utemeljil tudi svojo odločitev glede dostopa do ostalih zahtevanih informacij javnega značaja, kot jih je zahtevala prosilka s svojo zahtevo.

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo z dne 6. 2. 2023, v kateri navaja, da zastopa stranke v pravdnih postopkih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju ter navedla opravilne številke zadev in tožeče stranke. Prosilka se pritožuje zoper 2. točko izreka izpodbijane odločbe iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da ji je bil dostop do seznama zavrnjen, ker naj bi ti podatki vsebovali varovane osebne podatke. Meni, da odločitev ni pravilna, saj gre za primer, ki presega varovanje osebnih podatkov in za poseben pravni interes predlagateljev. Navaja, da je organ v obravnavanem primeru na podlagi ponudbe s sklepom v vseh prej naštetih pravdnih zadevah postavil izvedenca Inštitut za vodarstvo d.o.o., Ljubljana, določil naloge in mu priznal stroške dela v skupni višini 156.160,00 EUR. Nato je organ pozval tožeče stranke, da plačajo predujem, pri čemer je organ višino predujma določil tako, da je skupni znesek razdelil na dva dela in določil, da polovico plača tožena stranka, preostalo polovico pa je razdelilo med 33 pravdnih-tožečih strank po enakih delih. Ker vse tožeče stranke niso plačale predlaganega in s sklepom določenega predujma, je organ z dodatnim sklepom naložil v plačilo premalo plačanega predujma tistim strankam, ki so pravočasno plačale predujem. Organ je pri tem ignoriral posamezne tožeče stranke, ki so plačale dvakrat in bile tako kaznovane, ker so plačale, izvedenec pa je mnenje izdelal za vseh 33 strank, čeprav niso vse plačale in bi moral organ njihov tožbeni zahtevek zavreči. Na večkratne pozive tožečih strank organ ni želel razkriti, za katere stranke so predujem plačali ostali in ki koristijo »ugodnosti« plačanega predujma v obliki izvedeniškega mnenja. Organ še vedno (od leta 2018, ko je naložil strankam plačilo dodatnega predujma) ni naredil preglednice, kdo je plačal za koga in naložil tožečim stranka, ki predujma niso plačale, da le-tega vrnejo tistim, ki so predujem plačale. Tožeče stranke, ki so predujem pravočasno plačale, niso pripravljene plačevati predujma tudi za tiste tožnike, ki tega niso plačali, organ pa razdelilnika glede na plačane in neplačane predujme ni naredil, obenem pa posamezni sodniki v zadevah že izdajajo stroškovnike, ne da bi upoštevali prej navedeno. Prosilka še navaja, da tožniki nimajo statusa skupne tožbe ali kakršne koli solidarne odgovornosti za plačevanje predujma za druge osebe, organ jih ni vprašal za soglasje, ampak je samovoljno izdal dodatni sklep o plačilu dodatnega predujma, s tem pa omogočil izvedencu, da je prišel do popolnega plačila, ne glede na neplačane zneske. Tožniki, ki so pravočasno plačali oba predujma, imajo pravni interes, da izvejo za koga so plačali in da zahtevajo, da organ uredi vračilo preveč plačanega predujma oziroma najde ustrezne zakoniti način, da reši situacijo. Organ problema sam noče rešiti, zato so tožniki primorani, da se poslužujejo drugih pravnih poti, da bi pridobili od organa vrnjena tista sredstva, ki so jih preplačali za druge tožnike. Predlaga, da IP naloži organu, da mora tožečim strankam izročiti seznam tožnikov, ki predujma niso plačali in da najde ustrezen način za vračilo in zakonito plačilo za izvedenca.

Organ je po prejemu pritožbe ugotovil, da ta ni utemeljena ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo, z dopisom št. Su 878/2022 z dne 21. 2. 2023, poslal v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP na podlagi pregleda dokumentacije konkretne zadeve ugotavlja, da prosilka odločbo izpodbija v 2. točki izreka, glede zavrnitve dostopa do seznama vseh tožečih strank, ker ta vsebuje varovane osebne podatke, zato je v nadaljevanju preverjal utemeljenost odločitev organa v navedenem delu.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja, skladno z določbo 4. člena ZDIJZ, vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije, v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil.

ZDIJZ v 1. in 5. členu določa, da se vsakomur omogoči prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci, skladno s 6. členom ZDIJZ pa je treba preveriti, ali obstaja kakšen zakonski zadržek, torej izjema, zaradi katerega je treba prost dostop omejiti ali preprečiti. Načeloma je torej vsakomur, ne glede na pravni interes ali poseben položaj, omogočen prost dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je bistvenega pomena, da se v postopku po ZDIJZ pravni interes prosilcev ne presoja, saj je ta povsem irelevanten. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in če jih presodi še, ali je informacija prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Navedbe prosilke o razlogih za dostop do zahtevanih podatkov so tako v postopku po ZDIJZ irelevantne. Ob navedenem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih, kot npr. v pravdnih postopkih.

IP dalje še ugotavlja, da zahtevani seznam tožečih strank, ki so predujem plačale oziroma tega niso plačale, vsebuje varovane osebne podatke, ki so določeni kot izjema od prostega dostopa (tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, kateri podatki se glede tožečih strank štejejo za varovane osebne podatke, pri čemer IP taki utemeljitvi in odločitvi pritrjuje. Pri tem ponovno opozarja, da je organ obravnaval zahtevo prosilke kot zahtevo vsakogar, ki se želi seznaniti z informacijo javnega značaja, zato se tudi dostop do osebnih podatkov presoja s tega vidika in ne glede na to, ali prosilka morebiti že pozna osebne podatke tožečih strank. Tretja točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ zavrne dostop do podatka, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Do kršitve varstva osebnih podatkov skladno z določbami ZVOP-1[1] pride, kadar za obdelavo osebnih podatkov (torej tudi za posredovanje prosilki po ZDIJZ) ne obstaja ustrezna pravna podlaga. Pravna podlaga v javnem sektorju, kamor sodi tudi organ, je načeloma zakon. Prvi odstavek 9. člena ZVOP-1 določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. IP ugotavlja, da zakonska podlaga (pa tudi zakon, ki bi predvideval osebno privolitev) za posredovanje osebnih podatkov tožečih strank iz konkretnih pravdnih postopkov, ki so plačale predujem oziroma ga niso plačale, ne obstaja. Te osebe namreč niso javni uslužbenci, podatki se ne nanašajo na porabo javnih sredstev (tako ni podana podlaga iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), prav tako pa noben drug zakon ne predvideva posredovanja osebnih podatkov, ki se nahajajo v obravnavanem dokumentu, javnosti. IP ponovno poudarja, da se v postopku po ZDIJZ presoja pravica vsakogar, torej javnosti na splošno, da dostopa do določenega dokumenta in osebnih podatkov, ki se v njem nahajajo. Presoja dostopnosti dokumentov in osebnih podatkov, ki se na njih nahajajo, mora biti enaka za vse prosilce po ZDIJZ, ne glede na to, kakšen je njihov status ali položaj ter ne glede na to, v kakšnem odnosu so z osebami, na katere se nanašajo osebni podatki.

IP tako ugotavlja, da je glede na odsotnost pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov tožečih strank v pravdnih postopkih javnosti, organ ravnal pravilno, ko prosilki dostop do teh informacij ni omogočil in je skladno s 7. členom ZDIJZ[2] pravilno izvedel delni dostop do vsebine preostalega dela dokumenta.

Glede na vse navedeno IP torej ugotavlja, da je organ ravnal zakonito, da ni bil prekršen materialni predpis, ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka in da je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno. Na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP je zato IP pritožbo prosilke zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] V času odločitve organa je bil še v veljavi ZVOP-1, ki je bil relevanten za presojo varovanih osebnih podatkov v konkretnem primeru.

[2] Navedena določba ZDIJZ namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije, ki so varovane skladno s 1. odstavkom 6. člena, in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.