prosilec - Inšpektorat RS za okolje in prostor

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dostop do fotokopij dokumentov v zvezi z določeno nelegalno gradnjo večstanovanjskega objekta. Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo, s katero je zahtevo v celoti zavrnil, ker z določenimi dokumenti ne razpolaga, glede zavrnitve prijave, pa se je skliceval na izjemo po 3. odstavku 5.a člena ZDIJZ, v povezavi s 16. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bilo o določenih dokumentih iz zahteve prosilca že odločeno s pravnomočno odločbo, zato je v tem delu odločbo organa, po uradni dolžnosti, odpravil in zahtevo prosilca, na podlagi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zavrgel. V preostalem delu je IP ugotovil, da organ z določeni zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, dostop do prijave predmetne gradnje, pa tudi z delnim dostopom, ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih informacij, zato je pritožbo prosilca zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-157/2021/4

Datum: 27. 5. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. odstavka 247. člena, 1. odstavka 129. člena, 2. odstavka 251. člena in 3. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 5. 2021, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2021-145 z dne 4. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-145 z dne 4. 5. 2021 se v delu, ki se nanaša na posredovanje ugotovitvene odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe nelegalne gradnje sodnice v Vinjolah, odpravi po uradni dolžnosti.

2. Pritožba prosilca z dne 6. 5. 2021 zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor št. 090-1/2021-145 z dne 4. 5. 2021, se zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

in

SKLEP:

1. Zahteva prosilca se v delu, ki se nanaša na posredovanje ugotovitvene odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe nelegalne gradnje sodnice v Vinjolah, zavrže.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 1. 4. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje fotokopij dokumentov v zvezi z gradnjo večstanovanjskega objekta sodnice v Vinjolah, in sicer za:

1. prijavo, ki jo je podal Sklad Kmetijskih zemljišč,
2. morebitne urgence (vse) v zvezi s predmetno prijavo, ki jo je podal Sklad kmetijskih zemljišč,
3. ugotovitveno odločbo predmetne nelegalne gradnje,
4. sklep o dovolitvi izvršbe predmetne nelegalne gradnje.

Zahtevo prosilca je organ v celoti zavrnil z odločbo št. 090-1/2021-145 z dne 4. 5. 2021. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da je uradna oseba pri območni enoti Koper in v uradni evidenci za beleženje dokumentarnega gradiva (INSPIS) preverila, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ je ugotovil, da inšpekcijskega postopka v dani zadevi ne vodi, posledično tudi nima inšpekcijske odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe, zato je skladno z določbo 1. odstavka 4. člena, v povezavi z 2. odstavkom 22. člena ZDIJZ, v tem delu zavrnil zahtevo prosilca. Organ je zavrnil dostop tudi do zahtevane prijave in morebitnih urgenc v zvezi s predmetno gradnjo, pri čemer se je skliceval na  izjemo po 3. odstavku 5.a člena ZDIJZ, v povezavi s 16. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN, Ur.l. RS, št. 43/07 in 40/14), kjer je določeno, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor, kar po mnenju organa pomeni, da se varuje tako prijavitelj, kot tudi vsebina prijave.

Dne 6. 5. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-1/2021-145 z dne 4. 5. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da kategorično prereka pavšalno - nerazumno odločitev organa. Navedel je, da je iz poročanja javnih medije razvidno, kdo je prijavitelj, ki ni fizična oseba, temveč državni organ (Sklad kmetijskih zemljišč RS), zato skrivanje oz. varovanje prijavitelja ni upravičeno. Enako velja tudi za morebitne urgence. Prosilec je opozoril, da ZIN v 16. členu niti z besedico ne omenja, da je potrebno varovati vsebino prijave, kot je to navedel organ v izpodbijani odločbi, temveč opredeljuje zgolj tajnost vira prijave in vira drugih informacij. Prosilec je pojasnil še svoj pogled na zavrnitev izpodbijane odločbe.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-1/2021-158 z dne 7. 5. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V dopisu št. 090-1/2021-158 z dne 7. 5. 2021 je organ pojasnil, da zoper sodnico ne vodijo inšpekcijskega postopka, saj je bila prijava odstopljena v pristojno reševanje Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ker gre za gradnjo na kmetijskem zemljišču. Organ je še navedel, da je z odločbo št. 090-39/2019/5 z dne 12. 4. 2019, že zavrnili zahtevo prosilca za posredovanje odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe za navedeni objekt in da prosilcem ne posredujejo prijav, v skladu s 16. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru, po katerem so dolžni varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih inšpektor opravlja inšpekcijski nadzor.

IP je organ, z dopisom št. 090-157/2021/2 z dne 19. 5. 2021, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti, dne 21. 5. 2021. V njem je organ priložil vročilnico odločbe št. 090-39/2019/5 z dne 12. 4. 2019 in pojasnil, da v zvezi z nelegalno gradnjo v Vinjolah niso prejeli nobenih urgenc, kar je razvidno iz uradne evidence INSPIS, zato z zahtevanimi urgencami ne razpolagajo.

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

K točki 1 izreka odločbe in k točki 1 izreka sklepa

IP ugotavlja, da je o pravici prosilca do dostopa do zahtevanih informacij o ugotovitveni odločbi in sklepu o dovolitvi izvršbe v zvezi z gradnjo večstanovanjskega objekta sodnice v Vinjolah, ki se nahaja na zemljišču s parcelno št. … k.o. Portorož, organ že odločil s pravnomočno odločbo št. 090-39/2019/5 z dne 12. 4. 2019, katero je prosilec prejel dne 15. 4. 2019.

Glede na to, da je prosilec tako z zahtevo z dne 1. 4. 2021, kot s tokratno zahtevo z dne 15. 3. 2019, med drugim zahteval iste dokumente, torej ugotovitveno odločbo in sklep o dovolitvi izvršbe v zvezi z gradnjo večstanovanjskega objekta sodnice v Vinjolah, ki se nahaja na parceli št. ... k.o. Portorož, IP ugotavlja, da organ pri odločanju ni upošteval dejstva, da je prosilec navedene dokument že zahteval s prvo zahtevo, torej z dne 15. 3. 2019 in, da je bilo o tej zahtevi že odločeno s pravnomočno odločbo 090-39/2019/5 z dne 12. 4. 2019.

Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu 2. odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

Po določbi 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o dostopu do ugotovitvene odločbe in sklepu o dovolitvi izvršbe v zvezi z gradnjo večstanovanjskega objekta na zemljišču s parcelno št. ... k.o. Portorož že odločeno, je treba del zahteve prosilca, ki se nanaša na posredovanje navedenih dokumentov (3. in 4. točka zahteve), skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke sklepa.

K točki 2 izreka odločbe

IP dalje ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do posredovanja prijave in morebitnih urgenc v zvezi s predmetno nelegalno gradnjo, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in ali te predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi dodatnih pojasnil organa z dne 21. 5. 2021, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z urgencami, ki bi se nanašale na predmetno prijavo, ni razpolagal. Organ namreč ni prejel nobenih urgenc v zvezi s predmetno gradnjo, ker zoper sodnico ne vodi inšpekcijskega postopka, saj je bila prijava odstopljena v pristojno reševanje Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, navedeno pa izhaja tudi iz informacijskega sistema (INSPIS). Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu v tem delu zahteve ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi urgencami v zvezi s prijavo predmetne gradnje ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Nadalje IP ugotavlja, da organ razpolaga z zahtevano prijavo in da zahtevani dokument izpolnjuje vse elemente informacije javnega značaja, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do zahtevane prijave dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

Organ je prosilcu zavrnil dostop do predmetne prijave zaradi izjeme varovanja tajnosti vira, ki jo ureja tretji odstavek 5a. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Upoštevajoč določbo drugega odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katero je dolžan ravnati tudi organ kot organ inšpekcijskega nadzora, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor.

Organ je prosilčevo zahtevo za dostop do predmetne prijave zavrnil v celoti, ker je izjemo varstva tajnosti vira tolmačil tako, da zajema varstvo vira prijave (tj. prijavitelja) in tudi samo vsebino prijave.

Kot je navedel že prosilec v pritožbi, se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb (tudi javnih organov), so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom. Glede na vse navedeno je treba, skladno z določbo tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ, dostop do vira prijave zavrniti.

Varovanje same vsebine prijave, ob tem, da iz nje ni mogoče razbrati vira prijave, pa bi bilo v nasprotju s temeljnim namenom postopkov dostopa do informacij javnega značaja, in sicer zagotovitvijo javnosti in odprtosti delovanja organov in nazorom javnosti nad izvajanjem javnopravnih nalog in delom organa kot celote. Za zagotovitev ustreznega ravnotežja med pravico dostopa do informacij javnega značaja in varstvom identitete prijavitelja, pa je v luči zgornjih utemeljitev treba onemogočiti dostop tudi do tistih podatkov, ki zgolj posredno nakazujejo na identiteto prijavitelja (tako tudi Upravno sodišče v zadevi II U 456/2016-13, z dne 23.08.2017). Zato je IP v nadaljevanju presojal, ali iz prijave izhajajo še kakšne navezne okoliščine, ki bi kazale na prijavitelja, oziroma ali je treba v konkretnem primeru tudi na podlagi navedb prijavitelja presoditi, ali so posamezniki na podlagi teh navedb določeni oziroma določljivi in tako obstaja nevarnost za njegovo razkritje ter ali je navedeno oviro mogoče preseči z delnim dostopom.

Na podlagi vpogleda v vsebino zahtevane prijave IP ugotavlja, da bi bil prijavitelj in inšpekcijski zavezanec razviden tudi iz vsebine prijave, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

IP je ugotovil, da uporaba določbe 7. člena ZDIJZ v konkretnem primeru ni smiselna, saj bi z izločitvijo varovanih informacij predstavljal zgolj vsebinsko prazen dokument, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost (IP je o tem že večkrat odločil, glej na primer odločbe IP, št. 090-93/2012/2 z dne 18. 4. 2012, št. 090-221/2016/2 z dne 28. 10. 2016, št. 090-46/2016/7 z dne 30. 8. 2016). Tudi Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni treba odobriti takrat, ko bi bil ta brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226). Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik. Če bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost, zato za prosilca ne bi bili več smiselni.

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da dostop do prijave predmetne gradnje ne bi bil mogoč brez škode za zaupnost varovanih informacij, zato je odločitev organa za zavrnitev dostopa do predmetne prijave pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je IP pritožbo na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Glede ostalih pritožbenih navedb IP pojasnjuje, da jih ni podrobneje povzel in se do njih ni opredelil, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

K točki 3 izreka odločbe in k točki 2 izreka sklepa

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe in 2. točke izreka sklepa.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

   Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka