prosilec - Okrajno sodišče v Murski Soboti

POVZETEK:

Organ je v delu zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov, in sicer iz razloga, da niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja v materializirani obliki. IP je nato v pritožbenem postopku ugotovil, da je potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Prosilec je namreč razkritje zahtevanih informacij utemeljeval tudi na podlagi podanega javnega interesa, kar nesporno izhaja iz njegove zahteve, zato bi moral organ postopati v skladu z 21. členom ZDIJZ in tako zadevo skupaj s predlogom odločitve poslati v odločitev pristojnemu organu, tj. v skladu z 2. alinejo drugega odstavka tega člena, ker organ spada med sodišča, Vrhovnemu sodišču. Ker torej organ tem določbam ni sledil, je IP izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponoven postopek.

ODLOČBA:

Številka: 090-218/2021/2

Datum: 2. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 250. člena, prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 6. 2021, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti, Slomškova ulica 21, 9000 Murska Sobota (v nadaljevanju: organ), št. Su 204/2021-5 z dne 4. 6. 2021, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Odločba Okrajnega sodišča v Murski Soboti, št. Su 204/2021-5 z dne 4. 6. 2021, se odpravi.

1. Organ mora zahtevo prosilca z dne 10. 5. 2021, skupaj s predlogom odločitve predstojnika organa, najpozneje v 15 (petnajstih) delovnih dneh od vročitve te odločbe, poslati v odločanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 10. 5. 2021, na podlagi ZDIJZ, zahteval od organa naslednje podatke:

1. Imena in priimke sodnikov, ki so pri organu odločali v predkazenskih in/ali kazenskih zadevah v času do 1. 1 2016 do 1. 5. 2021, z navedbo časovne komponente (kdaj so bili dodeljeni in »razrešeni«, ali so bili dodeljeni stalno ali začasno, ipd.);
2. Podatke o sodnih pisanjih, ki so jih sodniki iz prejšnje točke izdali za osebno vročitev udeleženim v kazenskih in/ali predkazenskih postopkih v obdobju, navedenem v prejšnji točki, ki naj obsegajo najmanj:

• tip sodnega pisanja (npr. odredba/dopis vročevalcu, ...),
• ime in priimek sodnika, ki je izdal sodno pisanje,
• datum sodnega pisanja,
• ime in priimek / naziv vročevalca, ki naj opravi osebno vročitev,
• tip osebe, ki naj opravi osebno vročitev (npr. vročevalci, pooblaščeni vročevalci, pravne/fizične osebe, pooblaščene z zakonom, idr.),
• število sodnih pisanj, prepuščenih vročevalcu v osebno vročanje v posamezni odredbi/navodilu/dopisu za vročanje,
• opravilno številko zadeve, v kateri je bilo naročeno osebno vročanje ter navedbo, ali gre za predkazenski ali kazenski postopek,
• številko ter datum sklepa o predlogu pooblaščenega vročevalca za izplačilo nagrade in stroškov,
• višino (znesek) nagrade in višino (znesek) stroškov ter morebitni znesek DDV,
• datum izplačila nagrade in stroškov,
• navedbo, ali je bil znesek ob koncu postopka plačan iz javnih sredstev, ali ga je poravnala oseba, kateri je bila opravljena osebna vročitev, ter datum, kdaj je bil ta znesek s strani osebe plačan, v zadevah, ki so še v teku, pa se naj navede, da je zadeva v teku;

3. Opis postopka, s katerim so posamezni vročevalci /fizične osebe / pravne osebe, izbrani za določeno obdobje (npr. posamično / skupno javno naročilo / javni razpis,…), ter navedba pravne podlage za izbor posameznega pooblaščenega vročevalca za vsako leto posebej od 1. 1. 2016 dalje: seznam možnih / potencialnih vročevalcev za vsako posamezno koledarsko leto oziroma obdobje, za katero je bila sklenjena pogodba - t.j. seznam sklenjenih pogodb, datum pogodbe, datum začetka uporabe, datum prenehanja pogodbe, morebitni aneksi skupaj s pripadajočimi datumi (sklenitve, datumi podaljšanja veljavnosti osnovne pogodbe).
4. Opis postopka in navedba pravne podlage, na podlagi katere sodnik odredi, kdo izmed možnih vročevalcev naj opravi vročitev v konkretni zadevi ob izkazani potrebi po osebni vročitvi.
5. Podatke o odredbah, ki so jih sodniki iz prve točke izdali za pridobitev izvida ali mnenja (249. člen ZKP) v kazenskih in/ali predkazenskih postopkih v obdobju, navedenem v 1. točki, ki naj obsegajo najmanj:

• ime in priimek sodnika, ki je izdal sodno odredbo,
• datum odredbe,
• opravilno št. odredbe ter navedbo, ali gre za predkazenski ali kazenski postopek,
• datum, do katerega mora izvedenec podati izvid ali mnenje,
• datum, ko je sodišče prejelo izvid ali mnenje,
• ime in priimek/naziv izvedenca (če jih je bilo več, se naj navedejo vsi),
• tip izvedenca (npr. sodni izvedenec, javni zavod, državni organ), pri čemer se naj v primeru javnega zavoda ali organa navede, katere strokovnjake je le-ta določil,
• področje, za katero je bil izvedenec imenovan,
• številko in datum sklepa o predlogu izvedenca za izplačilo nagrade in stroškov,
• višina (znesek) nagrade in višina (znesek) stroškov ter morebitni DDV ter datum izplačila,
• podatki naj bodo ločeni za nagrado za izvid oziroma mnenje ter nagrado za pričanje;
• navedba, ali je bil znesek ob koncu postopka plačan iz javnih sredstev, ali ga je poravnal obsojenec, ter datum, kdaj je bil ta znesek s strani osebe plačan v zadevah, ki so še v teku, pa se naj navede, da je zadeva v teku.

6. Opis postopka in navedba pravne podlage, na podlagi katere sodnik odredi, kdo izmed možnih izvedencev, naj opravi nalogo v konkretni zadevi ob izkazani potrebi po pridobitvi izvida oziroma mnenja.

Organ je tako zaprosil, da mu posreduje poročilo, kdo izmed sodnikov v kazenskih oziroma predkazenskih zadevah je komu (vročevalcu) in kdaj odredil osebno vročanje, kolikšni so bili stroški vročanja in ostali stroški ter kdo jih je na koncu poravnal. Prav tako je zaprosil, da se mu pojasni, na kakšen način in na kateri podlagi so izbrani posamezni vročevalci na splošno, in kakšni so predpisani postopki in pravne podlage za specifični izbor vročevalca v vsakem posameznem primeru, ko nastane potreba po osebnem vročanju. Prosil je tudi za seznam odrejenih izvedencev ter s tem povezanih stroškov z navedbo, iz katerih sredstev so se stroški sodnih izvedencev na koncu pokrili. V zahtevi se je prosilec skliceval tudi na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. V utemeljitev interesa po pridobivanju podatkov je navedel, da je vpisan v razvid raziskovalcev pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, in da omenjene podatke potrebuje za opravljanje raziskovalne dejavnosti (59. člen Ustave Republike Slovenije) ter da se lahko obdelava podatkov za znanstveno raziskovalne namene izvaja ne glede na prvotni namen zbiranja podatkov (17. člen ZVOP-1). Kot način seznanitve je določil elektronski zapis po elektronski pošti na naveden e-naslov, podredno pa fotokopijo ali prepis na naslov stalnega prebivališča.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 204/2021-5 z dne 4. 6. 2021 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V utemeljitvi svoje odločitve se je najprej opredelil do pojma informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Organ kot zavezanec torej mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Organi kot zavezanci so nadalje v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca (razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah). Organ je vse zahtevane podatke poskusil najti v svoji informatizirani bazi kazenskega vpisnika, vendar te poizvedbe niso dale ustreznih rezultatov oziroma uporabnih podatkov glede zadev, ki bi ustrezale vsem kriterijem, ki jih je v zahtevi navedel prosilec, kar pomeni, da sodišče relevantnih podatkov iz svoje baze ne more pridobiti v taki obliki, kot jo prosilec zahteva, zaradi česar je, razen v delu, kjer se je zahtevi prosilca ugodilo, njegovo zahtevo zavrnil, saj niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, ker zahtevana informacija ne obstaja v materializirani obliki. Nadalje je organ ugotovil, da v celoti razpolaga s podatki, ki jih prosilec zahteva v 1. točki zahteve in delno razpolaga s podatki iz 2. in 5. točke zahteve. V okviru pristojne računovodske službe Okrožnega sodišča v Murski Soboti so tako bili na podlagi njihovih evidenc pridobljeni podatki, ki po oceni organa delno odgovorijo na 2. in 5 točko zahteve, pri čemer iz te evidence ne gre pridobiti podatka o tem, za kakšen tip pisanja je šlo, sodnika, ki je zadevo vodil, datum odredbe, število sodnih pisanj v posamezni odredbi, datum sklepa za izplačilo nagrade vročevalcu, kot tudi, ali je bil znesek ob koncu postopka plačan iz javnih sredstev, ali ga je poravnala oseba, kateri je bila opravljena osebna vročitev, ter datum, kdaj je bil ta znesek s strani osebe plačan. V zvezi s 5. točko je prosilcu pojasniti, da oznaka v vsebini KPD pomeni, da je šlo za vročanje med opravo posameznih preiskovalnih dejanj, K oznaka pa, da je šlo za vročanje po vložitvi obtožnega predloga. Iz podatkov seveda ni mogoče razbrati, do kdaj bi izvedenec moral podati mnenje, medtem ko si področje dela, ki ga izvedenec pokriva, lahko prosilec sam vpogleda pri posameznem izvedencu, v evidenci računovodstva pa se ta podatek ne obdeluje oziroma vodi. Ali je bil znesek izveden in plačan iz javnih sredstev ali pa ga je plačal udeleženec postopka, iz te evidence ne izhaja, začasno se izvedenine vedno izplačajo iz proračunskih sredstev, nakar je v končni odločbi odločeno, kdo nosi stroške postopka, del katerih so tudi izvedenine, v posredovani evidenci pa se tak podatek ne vodi. Da bi lahko organ glede vročevalcev oziroma izvedencev posredoval odgovore na vsa zastavljena vprašanja, bi bilo potrebno konkretno vpogledati v vse fizične spise, ki se nahajajo na seznamih zadev iz obeh prilog in potem ustvarjati neko novo zbirko podatkov, česar pa organ ni dolžan storit. V zvezi s vprašanji iz 4. in 6. točke pa je pojasnil, da so vprašanja zastavljena na način, ki terjajo odgovor ali pojasnilo organa, kar pa ni dolžnost organov kot zavezancev po ZDIJZ, ki so v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, dajati raznih pojasnil v zvezi z delovnim področjem organa, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na takšne primere se načelo prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ ne razteza. Prosilcu bi bilo mogoče ugoditi le v primeru, če bi pri organu že obstajal dokument v materializirani obliki, ki bi vseboval odgovor na konkretno vprašanje, vendar pa je organ, glede na specifično postavljeno vprašanje ugotovil, da takšen dokument ne obstaja, zato je bilo prosilcu v točkah 3., 4. in 6 posredovan le splošen odgovor v zvezi s postavitvijo izvedencev oziroma vročevalcev s tem, da je vsaka postavitev izvedenca oziroma vročevalca v zadevi tako specifična glede na naravo problema oziroma vprašanja, ki ga bo izvedenec strokovno pojasnil, posebnih znanj izvedenca,… V kolikor prosilca zanima sodna praksa v tej zvezi, pa je v zvezi z odločitvami Vrhovnega sodišča, višjih sodišč in Upravnega sodišča sicer javno objavljena. Na podlagi vsega navedenega je organ odločil kot to izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 21. 6. 2021, iz zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve ustavne pravice do svobode znanstvenega dela. IP je tako predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter spremeni tako, da se prosilcu posredujejo zahtevani podatki oziroma podredno, da izpodbijano odločbo odpravi in jo posreduje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče) v pristojno odločanje oziroma podredno, da odločbo razveljavi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Med drugim je navedel, da je organ ugotovil, da določeni zahtevani dokumenti izpolnjujejo vse kriterije za informacijo javnega značaja, in jih je v delu, v katerem je ugotovil, da ti ne vsebujejo nobenih zakonskih izjem od dostopa, že tudi posredovalo (brez osebnih podatkov, ki jih niti ni zahteval). V nadaljevanju je organ ugotovil, da določeni deli ne predstavljajo informacije javnega značaja, zato je zahtevo v tem delu zavrnil (2. točka izreka). Ker pa se je prosilec skliceval na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, mora o (celotni) zadevi na predlog predstojnika odločiti Vrhovno sodišče (21. člen ZDIJZ). Določba 21. člena ZDIJZ je jasna, o celotni zadevi odloča Vrhovno sodišče takrat, kadar se prosilec sklicuje na prevladujoč javni interes. Te določbe si ni mogoče razlagati tako, da bi o »nespornem« delu odločal zavezanec, v konkretnem primeru torej organ, v preostalem pa Vrhovno sodišče sploh ne, ker bi že zavezanec ugotovil, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja. Odločati mora Vrhovno sodišče, organ pa ima po zakonu možnost »vplivati« na odločitev Vrhovnega sodišča (»… o zadevi na predlog predstojnika odloči …«). Torej lahko organ sprejme določena stališča v okviru predloga predstojnika organa Vrhovnemu sodišču, ki pa ne morejo predstavljati odločitve v smislu ZDIJZ oziroma ZUP (237. člen ZUP). Na podlagi navedenega je tako po oceni prosilca ugotoviti, da je odločbo izdal stvarno nepristojni organ, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka. Nadalje se je opredelil še do napačno ugotovljenega dejanskega stanja, pri čemer je navedel, da gre za laž, ko organ navaja, da informacija javnega značaja pri organu ne obstaja v materializirani obliki. Na laž se je postavil organ sam, ko je navedel, citirano: »Da bi sodišče glede vročevalcev oz. izvedencev posredovalo odgovore na vsa vprašanja, bi bilo potrebno konkretno vpogledati v vse fizične spise, ki se nahajajo na seznamih zadev iz obeh prilog ….«. Torej že iz te navedbe izhaja, da podatki obstajajo v materializirani obliki, torej v fizičnih spisih posameznih zadev. Ne glede na ugotovitev organa, ki je v nasprotju sama s seboj, primeroma prilaga materializirani izpisek v nepovezani zadevi, iz katerega je razvidno, da se vsi zahtevani podatki nahajajo v materializirani obliki, in sicer v obliki Sklepa o predlogu pooblaščenega vročevalca za izplačilo nagrade po stroškovniku. Tako je iz priloženega Sklepa (in z njim povezane predhodne Odredbe) razvidno, da obstajajo v materializirani obliki vsi podatki, ki jih je zahteval v 2. točki zahteve. Enako velja tudi za postavitev izvedencev oziroma podatkov, ki jih je zahteval v točki 5. Nadalje je navedel tudi, da je nepravilno stališče organa, da bi ob ugoditvi zahteve ustvaril nov dokument /zbiral informacije / opravljal ali analiziral podatke. Dokument (odločba / sklep) namreč že obstaja, potrebno bi bilo le iz obstoječega dokumenta posredovati zahtevane informacije. Informacije so namreč že zbrane v dokumentu (oziroma več njih). V zahtevi sploh ne zahteva še več, eksplicitno je namreč navedel, da je raziskovalec in da podatke potrebuje za raziskavo. Raziskavo in analizo bo torej opravil sam in ne potrebuje organa, da mu posreduje filtrirane / obdelane podatke. Četudi organ v svoji informatizirani bazi s poizvedbami morebiti ni našel ustreznih podatkov, ga to še ne odvezuje od zakonske zaveze, da tovrstne podatke posreduje iz neinformatiziranih baz. Opredelil se je tudi do navedbe organa (npr. do kdaj mora izvedenec podati mnenje), da iz podatkov ni mogoče razbrati, do kdaj bi izvedenec moral podati mnenje. Navedbe prav tako ocenjuje kot laž, saj iz dokumentov, s katerimi razpolaga zavezanec izhaja, da so tovrstni podatki sestavni del odredb, s katerimi sodišče odredi pridobitev izvedeniškega mnenja. Odredbe so dokumenti, ki jih je sodišče dolžno voditi v svojih evidencah in so torej materializirane informacije. Iz dokaza, ki ga prilaga, je jasno razvidno, da organ razpolaga z vsemi podatki, za katere je zaprosil, in da se ti podatki nahajajo v materializirani obliki v že obstoječem dokumentu. Morda se lahko strinja z organom, da zahtevani podatki ne obstajajo v »informatizirani bazi kazenskega vpisnika«, vendar način organizacije podatkov ni v domeni prosilca. ZDIJZ ne zahteva, da morajo biti podatki na voljo v elektronski obliki, da se jih lahko posreduje, zahteva le, da morajo obstajati (4. člen ZDIJZ). Ugotoviti je tako treba, da je zahteval zgolj tiste informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa (saj imajo sodniki tega sodišča zakonska pooblastila za odločanje v zadevah), in da so bile izdelane s strani organa (sklepi in odredbe so bili izdani v imenu organa) in da obstajajo v obliki dokumenta – odredb oziroma sklepov o določitvi vročevalca / izvedenca v zadevi ter sklepov o stroških vročevalcev / izvedencev. S tem, ko je organ odločil, da se podatki ne posredujejo, je kršil načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), ki določa, da so javne informacije dostopne, le izjemoma pa se dostop ne dovoli. Določbo, zakaj podatkov ni možno posredovati, je zavezanec napačno in nepravilno uporabil. Nadalje je navedel še, da je, ne glede na določbe ZDIJZ (upoštevajoč hierarhijo pravnih aktov), pravica do svobode znanosti človekova pravica (59. člen Ustave Republike Slovenije), ki se uresničuje (tudi) neposredno po Ustavi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[1]. Ob vložitvi zahteve je po svoji oceni jasno navedel, da podatke potrebuje za izvajanje raziskovalne dejavnosti, kar je preverljivo v javnih evidencah, saj razpolaga s šifro raziskovalca. Organ mu je tako onemogočil pridobiti podatke, ki jih potrebuje za svoje raziskovalno delo, s tem pa mu krši pravico iz 59. člena Ustave. Pravica do svobode znanosti je materializirana (tudi) v 17. členu ZVOP-1, ki določa, da se lahko v znanstvene in raziskovalne namene obdelujejo celo osebni podatki, ne glede na prvotni namen zbiranja podatkov (t.j. za izvajanje pooblastil sodišča v postopkih iz njegove pristojnosti). Obenem je potrebno ugotoviti, v zahtevi prosilec sploh ni zahteval nobenih osebnih podatkov. V zvezi s prevladujočim javnim interesom po 6. členu ZDIJZ je izpostavil, da bi mu pridobitev zahtevanih podatkov omogočila izvajanje (in izvedbo) civilnega nadzora nad poslovanjem sodišč v zadevah, ki se nanašajo na določanje, kdo bo  neki zadevi opravil vročanje oziroma kdo bo izdelal izvedeniško mnenje. V kar nekaj primerih se namreč plačilo stroškov vročanja in stroškov izvedenskih mnenj vrši iz državnega proračuna in kot davkoplačevalec ima pravico vedeti, ali ob uporabi javnega denarja ne prihaja do zlorab, do nepravilnosti, ali pa preprosto do sistemskih nedorečenosti obstoječih postopkov. Iz delnega odgovora organa je jasno razvidno, da so sodniki pri svojem delu, ko odločajo o tem, kdo bo v konkretni zadevi izvršil vročitev oziroma izdelal izvedeniško mnenje, povsem svobodni, in da glede tega ne obstajajo popolnoma nobena pravila. To lahko vodi v arbitrarnost odločanja v tovrstnih zadevah oziroma privilegiranega določenega kroga vročiteljev / izvedencev. Slednje je v nasprotju (tudi) z načelom pravne države (2. člen Ustave). Ali do tega res in dejansko prihaja je možno ugotoviti le, v kolikor organ posreduje podatke, s katerimi se možno povezati sodnike z njihovimi odločitvami na eni strani ter vročitelje / izvedence ter pripadajoče zneske na drugi strani. V znanosti (statistiki) obstajajo sistematične metode, ki na objektiven način tovrstne povezave zaznajo in izmerijo. Vse te metode temeljijo na t.i. frekvencijskih tabelah, ki v vrsticah in stolpcih s štetjem primerjajo pojavnosti posamezne kombinacije. V konkretnem primeru je potrebno prešteti, kolikokrat se pojavi instančna povezava med spremenljivko »sodnik« in spremenljivko »vročitelj« oziroma »izvedenec«. Ponovno je poudaril, da tovrstne analize ni zahteval od sodišča, zahteval pa je podatke, ki mu bodo omogočili uporabo znanstvene metode za potrebe raziskave. Vrhovno sodišče je v primerljivi zadevi že oblikovalo stališče glede javnega interesa in (javnega) nadzora nad delom sodišč (npr. v zadevi št. Su 1049/2019). Gre torej za uresničevanje zakonitega interesa prosilca kot državljana, skladno z določili 120. člena Ustave. Neposredovanje podatkov predstavlja tudi kršitev 22. člena Ustave, saj mu je kot državljanu onemogočeno enako varstvo pravic pred sodiščem, ko slednje odloča o njegovem pravnem interesu, konkretno da so postopki določanja vročevalcev / izvedencev transparentni, preverljivi, smiselni in učinkoviti, ter da zato, ker se njihovo delo plačuje (tudi) iz državnega proračuna, so navsezadnje javna sredstva racionalna porabljena.

Ker je prosilec vložil pritožbo neposredno pri IP, jo je IP z dopisom, št. 092-107/2021/2 z dne 23. 6. 2021, odstopil v ustrezen preizkus procesnih predpostavk organu.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. Su 204/2021-8 z dne 29. 6. 2021, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil tudi zahtevo in izpodbijano odločbo.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Upoštevaje navedeno tako IP primarno ugotavlja, da je potrebno predmetno odločbo odpraviti, kot sledi.

Na podlagi prvega odstavka 21. člena ZDIJZ postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo vodi in v njem odloča predstojnik ali uradna oseba iz 9. člena tega zakona, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Po 2. alineji drugega odstavka 21. člena ZDIJZ v primeru, če se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje v skladu z drugim odstavkom 6. člena tega zakona, ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je treba uporabiti to določbo, in če je zavezan organ sodišče, o zadevi na predlog predstojnika tega organa odloči Vrhovno sodišče. Na podlagi četrtega odstavka 24. člena ZDIJZ mora v primeru uporabe določb drugega odstavka 21. člena tega zakona zavezan organ predložiti predlog odločitve pristojnemu organu v 15 delovnih dneh od prejema zahteve, pristojni organ pa mora odločiti o zahtevi v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

Glede na to, da je prosilec razkritje zahtevanih informacij utemeljeval tudi na podlagi podanega javnega interesa, kar nesporno izhaja iz njegove zahteve, bi moral organ postopati v skladu z 21. členom ZDIJZ in tako zadevo skupaj s predlogom odločitve poslati v odločitev pristojnemu organu, tj. v skladu z 2. alinejo drugega odstavka tega člena, ker organ spada med sodišča, Vrhovnemu sodišču. Zoper odločitev Vrhovnega sodišča pa je, upoštevajoč četrti odstavek 21. člena ZDIJZ, dovoljena pritožba, o kateri odloča IP.

V skladu s 1. točko drugega odstavka 237. člena ZUP se za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, na katere mora v skladu z drugim odstavkom 247. člena ZUP paziti organ druge stopnje (torej tudi IP) po uradni dolžnosti, v vsakem primeru šteje, če je odločbo izdal stvarno nepristojen organ. V okviru določb o odločanju organa druge stopnje o pritožbi ZUP v 250. členu tudi posebej določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je izdal odločbo prve stopnje nepristojen organ, jo odpravi po uradni dolžnosti in pošlje zadevo v rešitev pristojnemu organu. Organ je s tem, ko zahteve skupaj s predlogom odločitve ni poslal v odločitev Vrhovnemu sodišču kot pristojnem organu, oziroma ko je sam odločil o tej zadevi, čeprav zanjo ni bil pristojen, storil bistveno kršitev pravil upravnega postopka. 

ZUP v prvem odstavku 251. člena določa, da če organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Ker je IP ugotovil, da je v obravnavani zadevi v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, je treba na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, saj glede na naravo ugotovljenih kršitev IP le-teh ne more odpraviti sam, ampak jih lahko le organ prve stopnje. Organ oziroma njegov predstojnik je namreč tisti, ki mora v skladu z drugim odstavkom 21. člena in četrtim odstavkom 24. člena ZDIJZ pripraviti predlog odločitve in skupaj s tem predlogom poslati zahtevo prosilca v odločitev Vrhovnemu sodišču. Glede na navedene določbe ZDIJZ IP tako ne more zadeve poslati sam v rešitev pristojnemu organu, zato je IP k temu zavezal organ, pri čemer je določil, da 15 dnevni rok začne teči od prejema te odločbe, smiselno upoštevajoč 15 dnevni rok iz četrtega odstavka 24. člena ZDIJZ od prejema zahteve. Vrhovno sodišče mora v skladu s slednjo določbo o zahtevi odločiti v nadaljnjih 15 delovnih dneh od prejema predloga odločitve.

Ker je IP po uradni dolžnosti odpravil izpodbijano odločbo že zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, se podrobneje do pritožbenih ugovorov prosilca ne opredeljuje, pripominja pa, kot sledi.

V zvezi z navedbami prosilca o razlogih, zaradi katerih potrebuje zahtevane podatke, poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Povedano drugače, navedbe prosilca glede njegovega interesa kot raziskovalca, da v postopku po ZDIJZ pridobi zahtevane podatke, so za predmetni postopek irelevantne. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja zavezancev v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

V zvezi s pojmom informacije javnega značaja pa IP navaja, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije.[2] Izjema od napisanega so v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Upoštevaje navedeno in prakso IP (npr. odločbe št. 090-125/2016, št. 090-130/2016, št. 090-212/2016, št. 090-106/2017, št. 090-301/2017, št. 090-54/2018, št. 090-71/2018, št. 090-29/2019, št. 090-138/2019, št. 090-19/2020) je potreben pri dokumentih, ki se nahajajo v informatiziranih zbirkah podatkov, relativiziran pristop. To pomeni, da mora zavezanec omogočiti dostop do dokumentov, čeprav priklic iz zbirke, tehnično gledano, pomeni nastanek (ustvarjanje) novega dokumenta, toda pri tem je treba upoštevati tudi:

• zmožnost oziroma izvedljivost zagotovitve informacij po kriterijih, ki jih je postavil prosilec, in če je ta pogoj izpolnjen še
• razmejitveni kriterij, tj. sorazmernost napora (vložka) organa pri materializaciji dokumenta.

Bistveno torej je, ali organ vodi evidence na način, da bi bil z enostavnim postopkom mogoč priklic zahtevanih podatkov iz računalniškega sistema na podlagi kriterijev prosilca. Če organ z zbirko podatkov, ki jo zahteva prosilec, ne razpolaga in bi jo moral šele ustvariti, to pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. Npr. v zadevi, v zvezi z odločbo IP št. 021-128/2008/10, je Upravno sodišče v sodbi št. II U 79/2009-10 ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je tako v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti. Zbiranje in analiziranje informacij pa lahko pomeni ustvarjanje nove zbirke podatkov tudi v primerih, ko bi moral organ za izpolnitev zahteve ročno pregledati konkretne zadeve in pri vsaki posamezni zadevi opraviti nadaljnjo analizo dokumentov po vsebinskih kriterijih prosilca.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi 250. člena ter prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP, odpravil in odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.

[2] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti.

[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.