prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Organ je zavrnil dostop prosilcu do spisa Pr vpisnika na podlagi prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da iz določbe 33. člena Zakona o duševnem zdravju ne izhaja, da je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam udeležencem ali oškodovancem. Po presoji IP je organ ravnal pravilno, da je zahtevo prosilca zavrnil in se ob tem ni opredelil do možnosti delnega dostopa, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel organ v izpodbijani odločbi. Opredelitev zahteve na način, da v njej prosilec navede, da se postopek prisilnega pridržanja nanaša na konkretnega posameznika, in sicer otroka prosilca, pomeni, da je prosilec postavil zahtevo za določljivega posameznika, organ pa bi z odločanjem o obstoju ali neobstoju dokumentov, ki se nanašajo na določljivega posameznika, razkril osebne podatke, in sicer da je bil otrok dejansko subjekt navedenega postopka. Po presoji IP je odločitev organa, da je dostop do dokumentov zavrnil, pravilna, ampak zato, ker s tem, ko bi organ pritrdil, da razpolaga s spisom o pridržanju konkretne mladoletnice in da bi se v nadaljevanju opredelil do (ne)zmožnosti izvedbe delnega dostopa, bi razkril posebne vrste osebnih podatkov, za kar po presoji IP ni pravne podlage.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-416/2025/4

Datum: 10. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in tretjega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 9. 2025, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 238/2025-2 z dne 27. 8. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 4. 9. 2025 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 238/2025-2 z dne 27. 8. 2025, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 24. 7. 2025 na Okrožno sodišče v Ljubljani, ki jo je dne 29. 7. 2025 odstopilo organu, naslovil zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja. V njej navaja, da kot starš otroka, ki je udeležen v postopku z opravilno številko Pr …, zahteva vpogled v spisovno dokumentacijo. Ob tem navaja, da uveljavlja svoj pravni interes kot starš otroka glede katerega se vodi obravnavani postopek. Med drugim prilaga sklep o prepovedi približevanja Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. V N ….., ki se med drugim nanaša na konkretno mladoletnico.

(2) Dne 27. 8. 2025 je organ izdal odločbo št. Su 238/2025-2 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da se zahtevane informacije nanašajo na delovno področje organa, da z njimi razpolaga in da so v materializirani obliki. Glede razlogov za zavrnitev organ navaja, da se vodi zadeva po Zakonu o duševnem zdravju (ZDZdr), katerega 33. člen določa, da je javnost v postopkih izključena in sodišču nalaga obveznost, da tiste, ki v postopku sodelujejo, opozori, da so dolžni varovati kot tajnost vse, kar v postopku izvedo in tudi na posledice kršitve te tajnosti. Iz navedenega razloga organ meni, da so izpolnjeni pogoji iz 5a. člena ZDIJZ, saj se zahteva nanaša na vpogled v podatke, glede katerih je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Ker je spoštovanje omejitev, ki jih zakon nalaga strankam in drugim udeležencem postopka, treba spoštovati tudi v postopkih odločanja o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi prvega odstavka 5a. člena ZDIJZ, je organ zahtevo zavrnil. Organ ob tem prosilca v zvezi s pravico do vpogleda opozarja na določbo 150. člena Zakona o pravnem postopku (ZPP).

(3) Zoper odločbo št. Su 238/2025-2 z dne 27. 8. 2025 je prosilec dne 4. 9. 2025 vložil pritožbo in navaja, da je kot starš otroka glede katerega se vodi obravnavani postopek zahteval vpogled v dokumentacijo, saj ta vpliva na presojo koristi otroka. Meni, da je pristop organa preveč zadržan in da bi lahko uporabil institut delnega dostopa. Ob tem navaja, da ima takšna odločitev neposreden negativen vpliv na njegove pravice v drugih sodnih postopkih, kjer bi uporaba navedene dokumentacije prosilcu omogočila varovati njegove pravice. Predlaga, da se zadeva obravnava kot nujna in prednostna, saj drugi postopki tečejo naprej. Ob tem navaja, da je že vložil ločeno zahtevo za vpogled v spis kot starš otroka, kar dodatno utemeljuje, da je upravičen do vpogleda. Navaja, da ne gre za splošno zahtevo za informacije javnega značaja, temveč za konkretno upravičeno potrebo po vpogledu, ki je tesno povezana z njegovim statusom v postopku in njegovimi ustavnimi pravicami. Ob tem podaja še določene druge navedbe, ki se nanašajo na njegov položaj v postopku Pr …. in drugih postopkih, kjer je udeležen kot eden od staršev in zatrjuje neenakost obravnavanja nasproti drugemu od staršev. Predlaga, da IP razveljavi odločbo organa in mu naloži, da ponovno presodi zahtevo, ob upoštevanju možnosti delnega dostopa.

(4) Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 10. 9. 2025 odstopil IP v reševanje.

(5) Po prejemu pritožbe je IP dne 12. 9. 2025 pozval organ na dostavo zahtevanih dokumentov in podajo pojasnil. Organ je dne 24. 9. 2025 navedel, da je v obravnavani zadevi upošteval določbo 33. člena ZDZdr, ki med drugim določa, da je javnost v postopkih po tem zakonu izključena ter da so vsi, ki v postopku sodelujejo, dolžni kot tajnost varovati vse, kar v postopku izvedo, saj se v postopku obravnave in tudi v odločbi povzame izredno občutljive zdravstvene okoliščine pridržane osebe. Opozarja, da se je zahteva v konkretnem primeru nanašala na pridržanje mladoletne osebe, zato bi morala biti presoja dostopnosti še bolj stroga. Organ meni, da bi s potrditvijo, da je zoper konkretno mladoletno osebo uveden postopek, do česar bi, če bi zahtevo zavrnil z argumentom, da anonimizacija dokumentov ni mogoča, saj se prosilec in pridržana oseba poznata, že povzročil nedopustno širjenje osebnega podatka. Z vpogledom v posredovan odgovor IP ugotavlja, da je organ dne 10. 9. 2025 prosilca glede prošnje za vpogled v spis, na podlagi določb postopkovnih predpisov, povabil na vpogled spisa.

Pritožba ni utemeljena.

(6) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa ter vprašanje načina seznanitve, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja. Iz navedenega razloga niso pravno relevantni očitki kršitev pravic prosilca v drugih postopkih.

(8) IP prav tako poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne okoliščine, iz katerih razlogov prosilec zahteva informacije. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. V tem oziru niso pravno relevantne navedbe prosilca, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes za dostop do zahtevanih informacij.

(9) Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ odločil pravilno, da je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ in da ob tem ni preveril možnosti delnega dostopa.

(10) IP ugotavlja, da iz določbe prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Na poziv IP, da organ navede, kateri predpis s takšno prepovedjo ali omejitvijo, je navedel določbo 33. člena ZDZdr. Iz navedene določbe izhaja, da je v postopkih po tem zakonu javnost izključena. Sodišče tiste, ki v postopku sodelujejo, opozori, da so dolžni varovati kot tajnost vse, kar v njem zvedo, in na posledice kršitve tajnosti. IP ugotavlja, da iz navedene določbe ne izhaja, da je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam udeležencem ali oškodovancem. IP tako ugotavlja, da je sklicevanje organa na določbo 5.a člena ZDIJZ v povezavi določbo 33. člena ZDZdr neutemeljeno. Se je pa IP v nadaljevanju opredelil do zadržka za dostop do zahtevanih informacij, ki ga je organ navedel v pritožbenem postopku, in sicer do izjeme varstva osebnih podatkov.

(11) Po presoji IP je organ ravnal pravilno, da je zahtevo prosilca zavrnil in se ob tem ni opredelil do možnosti delnega dostopa, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedel organ v izpodbijani odločbi. Zahteva prosilca se glasi na način, da prosilec zahteva spis nepravdne zadeve Pr ….. Ob tem pa navaja, da kot starš otroka, na katerega se spis nanaša, zahteva njegov vpogled. Čeprav je z izpodbijano odločbo organ pritrdil, da razpolaga s spisom zadeve Pr …., pa se ob tem ni opredelil, ali razpolaga s spisom, ki vsebuje podatke o otroku prosilca. Namreč opredelitev zahteve na način, da v njej prosilec navede, da se postopek prisilnega pridržanja nanaša na konkretnega posameznika, in sicer otroka prosilca, pomeni, da je prosilec postavil zahtevo za določljivega posameznika, organ pa bi z odločanjem o obstoju ali neobstoju dokumentov, ki se nanašajo na določljivega posameznika, razkril osebne podatke, in sicer da je bil otrok dejansko subjekt navedenega postopka. Po presoji IP je odločitev organa, da je dostop do dokumentov zavrnil, pravilna, ampak zato, ker s tem, ko bi organ pritrdil, da razpolaga s spisom o pridržanju konkretne mladoletnice in da bi se v nadaljevanju opredelil do (ne)zmožnosti izvedbe delnega dostopa, bi razkril posebne vrste osebnih podatkov, za kar po presoji IP ni pravne podlage.

(12) V Pr vpisnik se vpisujejo postopki, ki se vodijo na podlagi postopka o pridržanju oseb v zdravstvenih organizacijah in socialnih ustanovah, kar sedaj ureja ZDZdr v IV delu. V postopku o pridržanju oseb odloča sodišče v primeru, ko gre za: - postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, - postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, - postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, - postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve v nujnih primerih za osebe, ki so že vključene v institucionalno varstvo socialno varstvenega zavoda, pri katerem je organiziran varovani oddelek, - postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagi sklepa sodišča. V postopku o pridržanju je javnost izključena. Sodišče pa opozori tiste, ki sodelujejo v postopku, da so dolžni varovati kot tajnost vse, kar izvedo v postopku in na posledice kršitve tajnosti. Predmet Pr zadev tako predstavljajo posebne vrste osebni podatki, saj so nedvomno povezani z zdravstvenim stanjem pridržane osebe, ki je vpisana v Pr vpisniku. V spis se vpisuje diagnoze bolezni in tudi že samo dejstvo, da se je zoper določeno osebo uvedel postopek o pridržanju oseb v zdravstveno organizacijo oziroma socialno ustanovo, predstavlja posebne vrste osebni podatek. Posebne vrste osebni podatki predstavljajo posebno kategorijo osebnih podatkov, ki posegajo v »globino« razkrivanja posameznikove osebnosti in so najsubtilnejša kategorija osebnih podatkov. Poseg vanje pomeni poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti.

(13) Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede veljavne zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov se, poleg Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v določenem delu uporablja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-2). Osebni podatek je v skladu z definicijo 1. točke 6. člena ZVOP-2 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (2. točka 6. člena ZVOP-2). V skladu s 6. členom ZVOP-2 se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Za obdelavo posebne vrste osebnih podatkov predstavlja pravno podlago 9. člen Splošne uredbe, ki v prvem odstavku določa, da je obdelava teh podatkov prepovedana, razen v naslednjih, taksativno navedenih primerih (drugi odstavek), ko se ti podatki izjemoma lahko obdelujejo:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1;

b) obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

c) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;

d) obdelavo v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

e) obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavi;

f) obdelava je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost;

g) obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

h) obdelava je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3;

i) obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti;

j) obdelava je potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

(14) Bistvena razlika med pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov in posebne vrste osebnih podatkov je v tem, da 6. člen Splošne uredbe v točkah c) in e) prvega odstavka določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor lahko umestimo tudi odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. 9. člen Splošne uredbe pa glede na pomembnost in težo podatkov za posameznika, ki jih predstavljajo posebne vrste osebni podatki, določa bolj restriktivno pravno podlago za njihovo obdelavo in smiselno enakih določil, kot jih ima 6. člen Splošne uredbe v točkah c) in e) prvega odstavka ne vsebuje. Po skrbnem pregledu zgoraj navedenih pravnih podlag in upoštevaje okoliščine konkretnega primera ter izhajajoč iz ugotovitve, da se zahteva podatke o pridržanju določljive osebe in gre za t.i. posebne vrste osebnih podatkov, je IP odločil, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno zavrnil dostop do zahtevanih informacij, in sicer iz razlogov, ki so navedeni v tej določbi in sicer zato, ker za posredovanje posebne vrste osebnih podatkov, kot informacij javnega značaja, v konkretni zadevi ni podane pravne podlage.

(15) Ker je IP ugotovil, da je odločitev pravilna, vendar obrazložena iz napačnih razlogov, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(17) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica informacijske pooblaščenke