prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje kopij odredb, ki dopolnjujejo določila o dodelitvi zapisana v letnem razporedu dela ter ali določajo konkretni dan dodelitve, ali pa opredeljujejo kriterij, na podlagi katerega je ta dan možno določiti. IP na podlagi preučitve dokumentov konkretne zadeve in na podlagi opravljenega ogleda in camera ugotavlja, da je odločitev organa pravilna. IP namreč ne dvomi, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Glede na navedeni niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-84/2023/5

Datum: 5. 5. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 3. 2023, zoper odločbo Republike Slovenije, Okrajnega sodišča Ljubljana, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. Su 341-2022, z dne 22. 2. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 3. 2022 zoper odločbo Republike Slovenije, Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. Su 341/2022, z dne 22. 2. 2023, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 13. 12. 2022 od prosilca po elektronski pošti prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, iz katere izhaja, da prosilec prosi za posredovanje kopij ustreznih odredb, ki dopolnjujejo določila o dodelitvi zapisana v letnem razporedu dela ter ali določajo konkretni dan dodelitve, ali pa opredeljujejo kriterij, na podlagi katerega je ta dan možno določiti.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo opr. št. Su 341/2022 z dne 22. 2. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil, ker zahtevani dokumenti ne izpolnjujejo pogojev prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Odredba v konkretnem primeru namreč ni izražena v obliki dokumenta, pač pa gre zgolj za zapis v konkretnem sodnem spisu, v konkretnem primeru (datum dodelitve ali predodelitve) celo na spisu ovitka. Navedeno je bilo prosilcu pojasnjeno v dopisu pravdnega oddelka z dne 12. 1. 2023, kjer mu je bila ponujena tudi možnost vpogleda v zapisnik v konkretni sodni spis, v času uradnih ur.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 13. 3. 2023 vložil pritožbo, v kateri navaja, da je z dopolnitvijo zaprosil za informacije javnega značaja, vloženo po elektronski pošti dne 18. 1. 2023, na organ naslovil zaprosilo za posredovanje kopij ustreznih odredb. Organ se na to dopolnitev ni odzval, zato je bila na IP dne 21. 2. 2023 vložena pritožba zaradi molka, ki se je pri IP obravnavala pod št. 0900-39/2023 in na katero se je zavezanec dne 22. 2. 2023 odzval z izdajo izpodbijane odločbe, s katero je zaprosilo prosilca v celoti zavrnil, v obrazložitvi zavrnitve pa zapisal, da je organ po opravljenih poizvedbah na pravdnem oddelku ugotovil, da kopije zahtevanih odredb prosilcu ne more posredovati, saj odredba kot taka v konkretnem primeru ne izpolnjuje pogojev, da bi jo lahko kvalificirali kot informacijo javnega značaja. Odredba namreč ni izražena v obliki dokumenta, pač pa gre zgolj za zapis v konkretnem sodnem spisu, v konkretnem primeru (datum dodelitve ali predodelitve) celo na spisu ovitka, kar naj bi bilo, po trditvah organa, pojasnjeno tudi v dopisu pravdnega oddelka z dne 12. 1. 2023. Prosilec navaja, da to ne drži, saj, kot je razvidno iz dopisa pravdnega oddelka, naj bi se spisi zakonitemu sodniku od marca do decembra dodeljevali enkrat mesečno, način, kako je bil določen posamezni dan dodelitve, pa v dopisu ni pojasnjen, prav tako pa iz v dopisu navedenih datumov dodelitve (torek 8. 3. 2022, četrtek 7. 4. 2022, petek 6. 5. 2022, torek 7. 6. 2022, sreda 13. 7. 2022, ponedeljek 8. 8. 2022, petek 9. 9. 2022, četrtek 6. 10. 2022, torek 8. 11. 2022 in četrtek 8. 12. 2022) ni mogoče razbrati vnaprej, objektivno in naključno določenega vzorca (kar bi bilo možno, če bi se npr. vsi spisi dodeljevali isti dan v tednu, ipd.). Prosilec prav tako navaja, da ne drži trditev, da naj bi bila odredba o datumu dodelitve zapisana kot zapis v konkretnem spisu, saj, kot je razvidno tudi iz enega od priloženih primerov odredbe (zapisane na dnu prve strani sklepa, izdanega v zadevi, ki se je vodila pod opr. št. V P 700/2021 – omenjeni sklep je bil sicer zadnje, kar se je pred sodbo, izdano mesece za tem, vložilo v omenjeni spis), tovrsten zapis v spisu ne vsebuje datuma dodelitve, ampak zgolj pogoje, ki morajo biti v nadaljevanju izpolnjeni, da bo dodelitev možna (pri tem pa se, ob zapisu te konkretne odredbe v spisu, še ni vedelo, kdaj bodo pogoji za predodelitev izpolnjeni in kakšna bo odločitev glede morebitne izvedbe naroka, kar tudi vpliva na predodelitev). Ker pa je datum dodelitve neločljivo povezan s pravico do zakonitega sodnika (23. člen Ustave RS) in ker je (tudi zaradi morebitnih nadaljnjih postopkov) potrebno nesporno razčistiti, ali obstajajo kakršne koli ustrezne, vnaprej izdane odredbe o določitvi datuma iz triaže, ki jih je izdala, s posamezno pravdno zadevo nepovezana sodna oseba (tako po mnenju prosilca določajo področni predpisi: Sodni red,…) ali pa je izbira konkretnega dne v mesecu, ko se bodo spisi predodelili, prepuščena subjektivni odločitvi triažnega sodnika (ali koga tretjega), prosilec vlaga to pritožbo. Tudi z namenom, da organ spodbudi k ponovnemu razmisleku o »pavšalni« zavrnitvi njegove vloge in mu omogoči, da svojo odločitev pretehta in po potrebi spremeni. Skladno z navedenim prosilec prosi pritožbeni organ, da v morebitnem nadaljevanju pritožbenega postopka (v kolikor ne bi pritožbi pred tem ugodil že organ) preveri, ali o določitvi konkretnih datumov predodelitve zadev iz triaže na Okrajnem sodišču v Ljubljani, res ne obstaja nobena ustrezna pisna odredba, kot trdi organ, ter mu, v kolikor bo ugotovljeno nasprotno, naloži posredovanje ustreznih listin.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 21. 3. 2023, odstopil v odločanje IP.

Z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja je IP pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-84/2023/3 z dne 18. 4. 2023. Skladno z 9. členom ZUP je IP, dne 19. 4. 2023, prosilcu z dopisom št. 090-84/2023/4 poslal navedeni zapisnik v seznanitev in podajo pripomb. Prosilec v roku, ki mu je bil določen, oziroma vse do izdaje te odločbe, na poziv ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

Uvodoma IP pojasnjuje, da iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ tako zagotavlja pravno varstvo le glede informacij, ki dejansko že obstajajo v materializirani obliki.

IP poudarja, da  so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[1] Takšno stališče potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).

IP na podlagi preučitve dokumentov konkretne zadeve in na podlagi opravljenega ogleda in camera ne dvomi, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Glede na navedeni niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ za obstoj informacije javnega značaja.

IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Upoštevaje vse navedeno je IP v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji presojal, ali organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga v materializirani obliki. V ta namen je IP pri organu dne 18. 4. 2023 opravil ogled in camera, na katerem je organ pojasnil, da dodatna navodila v zvezi z dodeljevanjem zadev ne obstajajo. Vsi spisi, ki so zaključeni v postopku triaže v preteklem mesecu, se dodelijo zakonitemu sodniku na isti datum v naslednjem mesecu. Vse triažne zadeve so dodeljene istemu triažnemu sodniku in po končani triaži se predodelijo zakonitemu sodniku. Bistveno je, da se vse zadeve, zaključene v triaži v enem mesecu, predodelijo zakonitemu sodniku na isti dan v naslednjem mesecu, med 1. in 10.  v mesecu. Sam konkretni datum predodelitve v posameznem mesecu pa je odvisen od poslovnega procesa na vpisniku organa. Dalje je organ še pojasnil, da po končani triaži strokovni sodelavec da odredbo, da se spis dodeli zakonitemu sodniku, in sicer na način, da naredi zabeležko odredbe na zadnjem dokumentu v triaži. Drugih dokumentov v zvezi s predodelitvijo spisov iz triaže ni.

Iz opisanega dejanskega stanja izhaja, da organ ne razpolaga v materializirani obliki s pisnimi odredbami o določitvi konkretnih datumov za predodelitev spisa po končanem triažnem postopku, saj je v postopku dodelitve spisov iz triaže bistveno, da se vsi spisi, ki so zaključeni v triaži v enem mesecu, dodelijo na isti dan v naslednjem mesecu skupaj, sam konkretni datum v določenem mesecu pa ni podvržen dodatnim navodilom/odredbam, ampak je odvisen od organizacije poslovnega procesa pri organu. Postopek dodelitve spisov pri organu pa določajo Sodni red, Letni razpored dela in pa Program reorganizacije dela na pravdnem oddelku  Okrajnega sodišča v Ljubljani – Triaža, ki ga je organ posredoval prosilcu.

IP tako ugotavlja, da dokumentacija, kot jo je zahteval prosilec, torej kopije odredb, ki dopolnjujejo določila o dodelitvi zapisana v letnem razporedu dela ter ali določajo konkretni dan dodelitve, ali pa opredeljujejo kriterij, na podlagi katerega je ta dan možno določiti, ne obstajajo in organ z njimi ne razpolaga. Prav tako IP nima razloga, da bi sklepal, da organ prosilcu zahtevane dokumentacije ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilčevi zahtevi ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[2] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

Informacijska pooblaščenka

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.