prosilec - Okrajno sodišče v Kočevju

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala določene zemljiškoknjižne informacije vezane na nekatere parcele. Organ je zahtevo prosilke zavrnil, saj je pojasnil, da je prosilki omogočil dostop do celotne dokumentacije, s katero razpolaga, drugih dokumentov pa nima. Prosilka se je pritožila in vztrajala pri tem, da prejeti dokumenti niso ustrezni in da želi prejeti drugačne dokumente. IP je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno, saj je ugotovil, da je bilo o istih zahtevah prosilke v preteklosti že odločeno in da prosilka vztraja pri prejemu dokumentov, s katerimi organ ne razpolaga, kar pomeni, da jih prosilki tudi ne more posredovati.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-136/2024/4

Datum:   14. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka), z dne 9. 4. 2024, zoper odločbo št. Su 101/2024-2 z dne 7. 3. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Okrajnega sodišča v Kočevju, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 9. 4. 2024 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Kočevju, št. Su 101/2024-2 z dne 7. 3. 2024 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je dne 26. 2. 2024 na organ naslovila zahtevo za dostop do fotokopij informacij javnega značaja, in sicer:

- vložek ročno vodene glavne knjige k. o. Trava, v katerem je bila vpisana prekomejna parcela 1245 k. o. Draga, pri kateri je vpisana zaznamba zavrnitve vpisa, skladno s sklepom OS Kočevje Dn. Št. 617/2008 z dne 3. 3. 2009 in pri kateri je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 1321/2009 z dne 24. 6. 2009 odredilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa iz razloga, ker je sporna parcela vpisana v zemljiški knjigi,

- verodostojni oz. izvorni seznam prekomejnih parcel III k. o. Draga, v katerem so navedene številke matičnih vložkov ročno vodene knjige k. o. Trava, v katerih so bile v seznamu navedene parcele vpisane,

- izvorni oz. stari osebni imenik za k. o. Draga in za k. o. Trava, ki sta drugačna od osebnih imenikov, kakršni so trenutno na razpolago v zemljiški knjigi, ker vsebujeta vse tiste posestnike, katerim je bilo premoženje odvzeto, torej tudi očeta …, medtem ko so bili iz razpoložljivih osebnih imenikov, ki so bili izdelani oz. prepisani v 50. letih prejšnjega stoletja, ti posestniki, ki jim je bilo premoženje odvzeto, izbrisani oz. izpuščeni

(2) Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. Su 101/2024-2 z dne 7. 3. 2024. V obrazložitvi je organ navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilka je v Zemljiško knjigo kot javno knjigo že vpogledala in se je seznanila z vsemi dokumenti, ki so v Zemljiški knjigi. Zahtevanih dokumentov v Zemljiški knjigi ni. ZDIJZ ne določa obveznosti organov ustvarjati ali pridobivati dokumente, s katerimi v času odločanja ne razpolagajo.

(3) Prosilka je zoper izpodbijano odločbo dne 9. 4. 2024 vložila pritožbo. Menila je, da je izpodbijana odločba nepravilna, saj so izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja. Informacija o številki vložka v ročno vodeni glavni knjigi k. o. Trava je nedvomno dostopna, prosilki pa ni bil omogočen vpogled, vpogled ji je bil omogočen le v ponarejeni seznam III k. o. Draga, ki je brez ključnega podatka, tj. številke vložka k. o. Trava, v katerem je bila parcela 1245 vpisana najprej, ter v nova seznama posestnikov k. o. Trava in k. o. Draga, ki ne vsebujejo posestnikov, katerim je bilo premoženje odvzeto. Dokument nedvomno obstaja v obliki registra, kar je potrdil tudi nekdanji predsednik sodišča v listini z dne 13. 4. 2010. Prosilka navaja tudi druge dokumente, ki slednje potrjujejo. V postopku uskladitve s katastrom, kjer je prosilkin oče še danes voden kot lastnik prekomejne parcele 1245 k. o. Draga, je bilo na obeh stopnjah določeno, da je parcela 1245 vpisana v zemljiški knjigi. Slednje pa ne pomeni, da je bila vpisana zgolj v Seznam III k. o. Draga, kot trdi organ, ampak je bila, kot vse ostale parcele, vpisala v določen vložek k. o. Trava, dodatno pa še v Seznamu prekomejnih parcel III k. o. Draga, ki je uradu služil za boljšo preglednost  zemljiške knjige in ni imel pravne veljave.

(4) Glede seznama prekomejnih parcel III k. o. Draga je prosilka navedla, da je prejela seznam s pojasnilom, da je to edini dokument, ki je kadarkoli obstajal za parcelo 1245 k. o. Draga. Prosilka je izpostavila, da je seznam III k. o. Draga ponarejen, ker ne vsebuje številk matičnih vložkov k. o. Trava, v katerih so bile prekomejne parcele vpisane najprej, čeprav bi jih moral vsebovati. Prosilki je s Seznamom III brez vložnih številk prepečeno, da bi lahko ugotovila vsa lastninskopravna razmerja, veljavna za navedeno parcelo in ostale nepremičnine, vpisane v istem vložku. Organ želi prosilko preslepiti in ji preprečiti pribavo historičnega izpiska, kljub opozorilu, da je seznam ponarejen in neuporaben dokument, vstavljen v zemljiško knjigo naknadno, na mesto verodostojnega seznama.

(5) Glede starega osebnega imenika prosilka poudarja, da sta originalna oz. stara imenika drugačna od osebnih imenikov, kakršni so trenutno na razpolago v zemljiški knjigi, ker vsebujeta vse tiste posestnike, ki jim je bilo premoženje odvzeto, tudi očeta prosilke, medtem ko so ti podatki v razpoložljivih imenikih, ki so bili izdelani oz. prepisani v 50. letih prejšnjega stoletja, izbrisani oz. izpuščeni. Prosilka se ne strinja s tem, da so bili stari imeniki uničeni, saj so bili v času vlaganj denacionalizacijskih zahtevkov še na razpolago na pultih v zemljiški knjigi, posestniki so bili prečrtani z rdečo črto, prosilki pa pozneje vpogled ni bil več omogočen. Prosilka je pojasnila tudi, da poteka postopek preverjanja lastništva oz. možnosti zaplembe prekomejne parcele

(6) IP je prejel pritožbo v reševanje dne 18. 4. 2024 z dopisom organa št. Su 101/2024 z dne 16. 4. 2024.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

(8) Informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(9) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve, izvede analizo ipd.).  

(10) IP ugotavlja, da je prosilka dokumente v povezavi z obravnavano zemljiškoknjižno zadevo že zahtevala. IP je v pritožbeni zadevi, ki se vodi pod št. 090-165/2009 obravnaval dostop do historičnega izpiska za parcelo št. 1245, k.o. Draga, pri kateri je bil še leta 1952 v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik … in pregled in eventualno fotokopiranje originalnih seznamov posestnikov v k.o. Trava in k.o. Draga, v katerih so bili njihovi pokojni predniki vpisani kot lastniki posesti v Srednji vasi pri Dragi ter Dragi. IP je pritožbi prosilke delno ugodil, prosilka pa je vztrajala, da dokumenti, ki jih je prejela, niso tisti, kot jih želi. Upravno sodišče je odločbo IP delno razveljavilo in vrnilo v ponovni postopek. IP je v ponovnem postopu zahtevo prosilke zavrnil (odločba št. 090-165/2009/29 z dne 5. 9. 2012), saj je v postopku ugotovil, da je prosilka v novejše osebne imenike vpogledala, starejši imeniki pa ne obstajajo. Organ sicer razpolaga z izvornimi osebnimi imeniki za nekatere druge katastrske občine, a le, če se imenik ni napolnil in ga ni bilo treba prepisati. Izvorni imeniki so se torej zaradi napolnjenosti prepisovali, v nov imenik pa so se prepisali samo aktualni lastniki. Od leta 1995 se ni prepisal ali uničil noben osebni imenik, vodja zemljiške knjige pa tudi ni prejela nobenih zapisnikov o morebitnem uničenju. IP je posledično ugotovil, da zahtevi prosilke ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanimi starimi, originalnimi osebnimi imeniki ne razpolaga. Upravno sodišče je tožbo prosilke, kot neutemeljeno zavrnilo (I U 1551/2012-8 z dne 4. 7. 2012, Vrhovno sodišče pa je revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča zavrglo s sklepom z dne 15. 1. 2014.

(11) Dostop do historičnega zemljiškoknjižnega izpiska za parcelo 1245 k.o. Draga (in ne kopije seznama III, ki je po mnenju prosilke neuporaben dokument) je IP obravnaval tudi v pritožbeni zadevi št. 090-4/2011 in ugotovil, da je treba zahtevo prosilke zavreči, saj je bilo o zahtevi prosilke že odločeno in o isti upravni zadevi še teče sodni postopek. Enako je ugotovil tudi v pritožbeni zadevi št. 090-191/2010, v kateri je obravnaval vpogled v stari osebni imenik za k.o. Trava in k.o. Draga, v kateri so navedeni predniki prosilke, Upravno sodišče pa je s sodbo in sklepom opr. št. I U 2021/2010-30 odločitev IP potrdilo.

(12) IP ugotavlja, da iz predhodnih pritožbenih postopkov  izhaja, da je prosilka v zemljiško knjigo in dokumente, v povezavi z obravnavanimi parcelami, osebnimi imeniki in seznami parcel že vpogledala, slednjemu pa ne nasprotuje niti prosilka, ki je v svojih vlogah večkrat navedla, da je že vpogledala v obstoječo dokumentacijo pri organu. Prosilka v svoji zahtevi in pritožbi posebej navaja, da ne želi pridobiti podatkov, s katerimi organ trenutno razpolaga, saj naj dokumenti ne bi bili pravilni in verodostojni, temveč želi izvorne in originalne dokumente, ki izkazujejo druga dejstva in okoliščine, glede katerih je predložila številne listine, prav tako oporeka temu, da dokumenti ne obstajajo več.

(13) Kot izhaja iz odstopljene dokumentacije in iz predhodno vodenih pritožbenih postopkov, organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Slednje  ne pomeni nujno, da ti dokumenti nekoč niso obstajali, vendar organ s temi dokumenti ne razpolaga več. Glede osebnih imenikov je organ že leta 2012 pojasnil, da je prosilka prejela in vpogledala v osebne imenike, s katerimi organ trenutno razpolaga, da pa izvornega osebnega imenika glede zahteve prosilke nima več. Izvorni imeniki so se zaradi napolnjenosti namreč prepisovali, v nov imenik pa so se prepisali samo aktualni lastniki. Organ zato z izvornim imenikom, v katerem so navedeni tudi pretekli lastniki, v obravnavani zadevi nima več. Organ ima sicer tudi nekatere izvorne osebne imenike za druge katastrske občine, če se ti niso napolnili in jih ni bilo treba prepisati, vendar teh prosilka ni zahtevala.

(14) Glede preostalih dokumentov iz zadeve izhaja, da je prosilka dokumente prejela, vendar oporeka njihovi verodostojnosti in pravilnosti ter vztraja, da dokumenti niso pravilni, da so ponarejeni in da jo organ želi preslepiti. IP na podlagi pregleda dokumentov konkretne zadeve, ob upoštevanju predhodno pridobljenih pojasnil, nima razlogov za dvom, da organ razpolaga z dokumenti, s katerimi je prosilka že seznanjena (in glede katerih vztraja, da niso predmet njene zahteve), da pa drugi dokumenti, pri organu ne obstajajo. Slednje ne pomeni, da dokumenti morebiti niso obstajali, vendar da organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. IP tako ugotavlja, da ni dvoma, da je prosilka seznanjena z obstoječimi dokumenti iz zemljiškoknjižne zadeve, čemur sama ne oporeka, drugih dokumentov, kot jih je v zahtevi opredelila prosilka, pa organ nima.

(15) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, popraviti obstoječih dokumentov, pridobiti dokumentov od tretjih organov, vzpostaviti izgubljene ali uničene dokumente, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga.

(16) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilka in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati. Prav tako IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ nima pristojnosti, da bi preverjal pravilnost vodenja zemljiške knjige in arhiviranja dokumentov pri organu.

(17) V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka