prosilec - Okrajno sodišče v Ljubljani

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje akta o sistemizaciji delovnih mest organa, potrdilo o zaključeni (pravni) izobrazbi ter potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) za točno določene osebe. Organ je zahtevo zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo.  

ODLOČBA:

Številka: 090-214/2021/2

Datum: 30. 7. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 6. 2021, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 187/2021-2 z dne 24. 5. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 21. 6. 2021 zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, št. 187/2021-2 z dne 24. 5. 2021, se zavrne.

1. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 10. 5. 2021 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval fotokopije opisa del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest organa, potrdilo o zaključeni (pravni) izobrazbi ter potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) za:

• …, višjo sodniško pomočnico Okrajnega sodišča v Ljubljani,
• …, višjo strokovno sodelavko za izterjavo, Zavarovalnica Triglav d.o.o.,
• …, Zavarovalnica Triglav d.o.o..

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 187/2021-2 z dne 24. 5. 2021, s katero je zahtevi delno ugodil, in sicer v delu zahteve, ki se nanaša na …, višjo sodniško pomočnico zaposleno pri organu. Organ je navedel, da se zahtevani dokumenti nanašajo na podatke, ki sodijo v delovno področje organa, so v povezavi z delovnim razmerjem uslužbenke organa, organ pa z njimi razpolaga v materializirani obliki. Organ je prosilcu posredoval fotokopijo Akta o sistemizaciji z opisom del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji za delovno mesto višji svetovalec v pravosodju - višji sodniški pomočnik za področje izvršbe, fotokopijo potrdila o pridobljenem strokovnem naslovu diplomirana upravna organizatorka, pri čemer pa je prekril kraj in datum rojstva, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede zahteve za posredovanje fotokopije potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu je organ pojasnil, da z navedenim dokumentom ne razpolaga, saj za zasedbo delovnega mesta višji svetovalec v pravosodju - višji sodniški pomočnik za področje izvršbe, slednji ni potreben. Zahtevo prosilca glede dostopa do dokumentov, ki se nanašajo na …, je organ zavrnil, ker zahtevane informacije ne sodijo v delovno področje organa, saj navedena posameznika nista zaposlena pri organu, zato organ z zahtevanimi informacijami tudi ne razpolaga.

Dne 21. 6. 2021 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. Su 187/2021-2 z dne 24. 5. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je navedel, da je izjava uradne osebe za ZDIJZ, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti za … (pravilno …), neresnična, saj se zahtevani dokumenti nahajajo v spisu št. VL 23727/2021, vključno s pooblastilom … o zastopanju. Prosilec je navedel, da je uradna oseba za ZDIJZ »sorodnica« višjega sodnika na Višjem sodišču v Ljubljani, vprašljivo pa je tudi, ali je sploh uradna oseba za ZDIJZ. V zadevi št. DT 4933-18714/2021 odločitev »zadržujejo« informacijska pooblaščenka, namestnica informacijske pooblaščenke in uslužbenka Ministrstva za finance, zato jih prosilec izloča iz predmetne zadeve in v njej ne smejo odločati. Prosilec zahteva, da mu organ posreduje datum opravljanja strokovnega izpita s področja izvršbe za …, podatke za ga. …, da je uradna oseba za ZDIJZ in da ni v sorodu z nobenim od sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Prosilec zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. Su 187/2021 z dne 22. 6. 2021, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi odločil o zahtevi prosilca z dne 10. 5. 2021. V njej je prosilec zahteval fotokopije opisa del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest organa, potrdilo o zaključeni (pravni) izobrazbi, potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) za:

• …, višjo sodniško pomočnico Okrajnega sodišča v Ljubljani,
• …, višjo strokovno sodelavko za izterjavo, Zavarovalnica Triglav d.o.o.,
• …, zastopnika, Zavarovalnica Triglav d.o.o..

IP ob tem pojasnjuje, da lahko kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku odloča le v mejah zahtevka, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo. Odločanje IP preko zahteve z dne 10. 5. 2021 bi pomenilo odločanje preko zahtevka. Tako prvostopenjski organ, kot tudi IP sta namreč vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meja zahtevka. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015. Navedeno pomeni, da vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe, ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

Ob tem IP še opozarja, da prosilec v pritožbi zahteve ne more razširiti ali vsebinsko spremeniti, kar izhaja iz 133. člena ZUP, ki določa, da, ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje. Povedano drugače, prosilec se v pritožbi ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi z dne 10. 5. 2021 ni zahteval. Tudi v tem primeru je IP kot pritožbeni organ v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj lahko kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP preizkusi izpodbijano odločitev le v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Glede na navedeno se IP ni opredelil do na novo zahtevanih dokumentov v pritožbi z dne 21. 6. 2021, torej do zahteve za posredovanje datuma opravljanja strokovnega izpita s področja izvršbe za …, podatke za ga. …, da je uradna oseba za ZDIJZ in da ni v sorodu z nobenim od sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani, saj navedeno ni bilo predmet odločanja v tem postopku.

Predmet tega pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z opisom del in nalog s splošnimi in posebnimi pogoji iz Akta o sistemizaciji delovnih mest organa, potrdilom o zaključeni (pravni) izobrazbi, potrdilom o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI), ki se nanašajo na …, višjo strokovno delavko Zavarovalnice Triglav d.o.o. in …, zastopnika Zavarovalnice Triglav d.o.o, ki jih je prosilec zahteval dne 10. 5. 2021.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

Po pregledu spisovne dokumentacije in upoštevaje predhodno navedeno, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z zahtevanimi dokumenti, ki se nanašajo na …, višjo strokovno delavko Zavarovalnice Triglav d.o.o. in …, zastopnika Zavarovalnice Triglav d.o.o., ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pripominja, da tudi ni nobene zakonske podlage, da bi tozadevni dokumenti pri organu morali obstajati, saj gre za posameznike, ki niso zaposleni pri organu oz. gre za posameznike, ki so zaposleni pri določeni pravni osebi, kar izhaja tudi že iz same zahteve prosilca.

Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka