prosilec - OKP Rogaška Slatina d.o.o.

Številka: 090-384/2026/4

Datum: 23. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDV, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 6. 8. 2026, zoper elektronski dopis OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE Rogaška Slatina, d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina (v nadaljevanju: organ), z dne 29. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 6. 8. 2026 se delno ugodi. Elektronski dopis OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE Rogaška Slatina, d.o.o., z dne 29. 7. 2026, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v elektronski obliki posredovati še napotilo za dostop do:

-       Odloka o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina;

-       sklepov organa in delov občinskih proračunov, ki se nanašajo na zahtevane podatke Zbirnega centra Tuncovec po 7. in 8. točki zahteve.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 16. 6. 2026 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahtevala dostop do dokumentov, ki se nanašajo na investicije na Zbirnem centru Tuncovec (v nadaljevanju: ZC Tuncovec) ter na dobavo in montažo industrijskih sekcijskih vrat pri družbi … (v nadaljevanju: …), v letih 2024 in 2025, in sicer:

- vse pogodbe, anekse in naročilnice, sklenjene med organom in družbo za dobavo in montažo industrijskih sekcijskih vrat, izdelavo nosilnih konstrukcij, zapiranje odprtin, obrobe ter druga spremljajoča dela na območju ZC Tuncovec;

- vse ponudbe, predračune, popise del in druge ponudbene dokumente, na podlagi katerih so bile izdane naročilnice oziroma sklenjene pogodbe;

- vse situacije (začasne in končne), obračune izvedenih del ter potrditve izvedenih del, ki se nanašajo na pogodbo 6/2024, pogodbo 34/2024 in pogodbo 20/2025;

- vse primopredajne zapisnike, zapisnike o prevzemu del, zapisnike o tehničnem prevzemu oziroma druge dokumente, ki izkazujejo prevzem izvedenih del oziroma dobavljene opreme;

- dokumentacijo o aktiviranju osnovnih sredstev, ki se nanaša na industrijska sekcijska vrata, pripadajoče konstrukcije ter druga izvedena dela v okviru investicije ZC Tuncovec;

- dokazila o plačilu računov, izdanih s strani družbe ... za investicije na ZC Tuncovec v letih 2024 in 2025;

- vse dokumente, iz katerih izhaja razdelitev oziroma prefakturiranje stroškov posamezne investicije na območju deponije Tuncovec občinam ustanoviteljicam (Občina Rogaška Slatina, Občina Rogatec, Občina Šmarje pri Jelšah, Občina Podčetrtek, Občina Kozje in Občina Bistrica ob Sotli) za obdobje 2024 – 2025;

- investicijsko dokumentacijo, sklepe, elaborate ali druge dokumente, iz katerih izhaja načrtovana količina in obseg investicije v zvezi z dobavo in montažo sekcijskih vrat na ZC Tuncovec;

- vso dokumentacijo postopka izbire izvajalca za investicije na ZC Tuncovec, zlasti:

● povabila k oddaji ponudb,

● prejete ponudbe drugih ponudnikov,

● primerjalne analize ponudb,

● zapisnike o pregledu ponudb,

● sklepe oziroma odločitve o izbiri izvajalca, dokumente, iz katerih izhaja ocena vrednosti naročila,

● dokumente, iz katerih izhaja presoja uporabe oziroma neuporabe postopkov javnega naročanja.

- V kolikor je bilo za posamezno investicijo izvedeno javno naročilo, je zahtevala tudi kopijo celotne dokumentacije postopka javnega naročanja. Kot način seznanitve je določila elektronsko obliko.

(2) Organ je prosilki z elektronskim dopisom z dne 29. 7. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijani dopis) posredoval določeno dokumentacijo, pri čemer je v tem dopisu navedel še, da je del zahtevane dokumentacije, ki se nanaša na nabavo sekcijskih vrat (izhodni računi, evidenca OS, zapisniki o prevzemu in prenosu OS v uporabo), prosilka prejela že 30. 3. 2026, nato 28. 4. 2026 pa še zunanje račune. Navedel pa je tudi, da organ ne izda posebne odločbe, temveč napravi uradni zaznamek, če zahtevi ugodi.

(3) Prosilka je zoper elektronski dopis vložila pritožbo z dne 6. 8. 2026, ker ji je organ odgovoril zgolj z elektronskim sporočilom, brez izdaje odločbe, čeprav zahtevi ni bilo v celoti ugodeno. Navedla je, da ji je organ posredoval, po elektronski pošti, del zahtevane dokumentacije, ki jo je tudi naštela. Dokumentacija glede prefakturiranja stroškov občinam ustanoviteljicam ji je bila posredovana preko storitve WeTransfer, z omejenim časom dostopa, zato je organ zaprosila za ponovno posredovanje dokumentov v običajni elektronski obliki. Kljub temu pa ocenjuje, da njena zahteva ni bila izvršena v celoti:

- V 5. točki zahteve z dne 16. 6. 2026 je izrecno zahtevala tudi dokumentacijo o aktiviranju osnovnih sredstev, ki se nanaša na industrijska sekcijska vrata, pripadajoče konstrukcije in druga izvedena dela v okviru investicije na ZC Tuncovec, vendar ji zahtevani dokumenti niso bili posredovani. Organ je v izpodbijanem dopisu navedel, da naj bi bila dokumentacija o aktiviranju osnovnih sredstev že posredovana 30. 3. 2026, vendar takšna navedba po njenem mnenju ne drži.

- Poleg tega organ glede tega dela zahteve ni izdal odločbe, temveč je zgolj v izpodbijanem dopisu navedel svoje stališče. Takšno ravnanje ni skladno z določbami ZDIJZ. Če organ meni, da je zahtevo v tem delu že izvršil, oziroma da dodatnih dokumentov ni dolžan posredovati, mora o tem odločiti z obrazloženo odločbo, ki vsebuje ugotovljeno dejansko stanje, pravno podlago, razloge za odločitev in pravni pouk. Le na ta način je prosilcu zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Organ je o delu zahteve dejansko vsebinsko odločil že v izpodbijanem dopisu, ko je navedel, da naj bi bila dokumentacija o aktiviranju osnovnih sredstev že posredovana 30. 3. 2026, s tem pa je zavzel stališče, da zahtevi v tem delu ne bo ponovno ugodil, vendar o tem ni izdal upravne odločbe. Takšno ravnanje predstavlja obid določb ZDIJZ. Zgolj navedba v elektronskem sporočilu, da so bili dokumenti že posredovani, ne predstavlja upravne odločbe in prosilcu ne omogoča učinkovitega izpodbijanja takšne odločitve. Organ je tako o delu zahtevka odločil izven upravnega postopka in ji onemogočil učinkovito uveljavljanje pravnega sredstva. Ob tem je poudarila, da organ ni zatrjeval, da z dokumentacijo o aktiviranju osnovnih sredstev ne razpolaga, oziroma, da takšni dokumenti ne obstajajo, s tem je priznal obstoj zahtevanih dokumentov, vendar ni predložil nobenega dokaza, da so bili dejansko poslani 30. 3. 2026.

- Prav tako ostajata po mnenju prosilke nepopolno izvršeni tudi 7. in 8. točka njene zahteve. Po njenih navedbah je organ podal zgolj kratko pojasnilo, da so bili posamezni sklepi sprejeti na organih družbe, ni pa posredoval zahtevane investicijske dokumentacije, sklepov, elaboratov oziroma drugih dokumentov, iz katerih izhaja načrtovana količina, obseg in finančna podlaga investicije.

- Poleg tega meni, da posredovanje dokumentacije preko storitve WeTransfer z omejenim rokom dostopa ne predstavlja pravilne izvršitve pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ker dokumenti po poteku roka niso bili več dostopni, je organ zaprosila za njihovo ponovno posredovanje v običajni elektronski obliki, vendar organ tega do danes ni storil.

(4) Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. OKP-BS/2026 z dne 20. 8. 2026, poslal v odločanje IP. Ob odstopu pritožbe je posredoval IP še zahtevo z dne 16. 6. 2026 in izpodbijani dopis s spletno povezavo do dokumentov, pa tudi določena pojasnila:

- Organ je prosilki 29. 7. 2026, preko povezave Google Drive, omogočil dostop do zahtevane dokumentacije, kar izkazuje s predloženim dokazilom o posredovanju elektronskega sporočila. Dokumentacija v zvezi s prefakturiranjem stroškov občinam prav tako ni bila prosilki posredovana prek storitve WeTransfer z omejenim časom dostopa.

- V zvezi s 7. točko zahteve z dne 16. 6. 2026 je organ 29. 7. 2026 podal pojasnilo, citirano: »Dokument, na podlagi katerega je narejena razdelitev stroškov investicije, je Odlok o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o..«. Organ je prosilki istega dne v zvezi z 8. točko zahteve podal tudi pojasnilo citirano: »Planirane investicije so obravnavane in potrjene na občinskih svetih in so navedene v občinskih proračunih.«

- Ker se je prosilka že pred vložitvijo zahteve z dne 16. 6. 2026 obračala nanj glede dokumentacije v zvezi z aktiviranjem osnovnih sredstev, ji je 30. 3. 2026 posredoval dokumentacijo, ki se nanaša na aktiviranje osnovnih sredstev, in sicer zapisnike o prevzemu in prenosu osnovnih sredstev v uporabo ter evidenco osnovnih sredstev. Organ je tako ob obravnavi zahteve prosilke z dne 16. 6. 2026 izhajal iz ugotovitve, da je bila prosilka z navedeno dokumentacijo že seznanjena, saj ji je bila predhodno posredovana, zato dokumentov v zvezi z aktiviranjem osnovnih sredstev 29. 7. 2026 ni ponovno posredoval, temveč je prosilki pojasnil, da so ji bili ti dokumenti že posredovani dne 30. 3. 2026. Organ je torej ob obravnavi zahteve z dne 16. 6. 2026 izhajal iz dejstva, da prosilka z zahtevanimi dokumenti že razpolaga. Upoštevaje navedeno tako organ 29. 7. 2026 tudi v tem delu ni izdal zavrnilne odločbe, saj je štel, da zahteve v tem delu ni zavrnil.

- Glede dokumentacije, do katere je bil prosilki dostop omogočen 29. 7.2026, je organ dodatno pojasnil, da je povezava Google Drive še vedno aktivna in prosilki dostopna ter da dostop do dokumentov ni bil časovno omejen. Zaradi obsežnosti dokumentacije njeno posredovanje v obliki priponk k elektronskemu sporočilu ni bilo mogoče, zato je organ prosilki omogočil elektronski dostop do dokumentov preko navedene povezave (tako 30. 3. 2026 kot 29. 7. 2026).

(5) Na poziv IP, št. 090-384/2026/2 z dne 7. 10. 2026, je organ posredoval IP še elektronski dopis z dne 30. 3. 2026 s spletno povezavo do dokumentov ter spremni dopis z dne 30. 3. 2026 k odločbi z dne 29. 3. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožb s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija elektronski dopis organa z dne 29. 7. 2026, ker organ:

- ni izdal odločbe,

- njene zahteve z dne 16. 6. 2026 ni izvršil v celoti;

- zahtevanih dokumentov ni posredoval pravilno.

(8) IP je tako pritožbo obravnaval tudi kot pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ v zvezi s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ[1].

(9) Nadalje IP ugotavlja, da je organ kot izvajalec javne službe in kot pravna oseba javnega prava skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja. Navedeno v obravnavanem primeru niti ni sporno.

(10) Upoštevaje pritožbene navedbe prosilke, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do navedb prosilke v zvezi z neizdajo odločbe v obravnavanem primeru.

Izdaja odločbe v postopku po ZDIJZ v obravnavanem primeru

(11) ZDIJZ obsega določbe o odločbi, izdani v postopku po ZDIJZ, v 22. členu. Tako prvi odstavek 22. člena izrecno določa, da organ ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek, če organ zahtevi za dostop ugodi. Pisno odločbo je torej organ dolžan izdati samo v zavrnilnem delu zahteve (drugi odstavek 22. člena). Poleg tega pa peti odstavek 6. člena določa še, da organ posreduje prosilcu samo napotilo, kje se informacija nahaja, če je zahtevana informacija dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno).

(12) Kot navaja organa, izhaja pa tudi iz posredovane dokumentacije, je organ postopal in odločil pravilno, ko je prosilki posredoval zahtevane dokumente z dopisom. V izpodbijanem dopisu je organ to dejstvo tudi poudaril. Navedba prosilke, da je organ o tem podal stališče, namesto, da bi izdal odločbo, ne vzdrži. IP, tako kot organ, meni, da organ s temi navedbami ni podal nobenega stališča, ampak samo navedel dejstva glede že posredovanih zahtevanih dokumentov. Če bi organ v tem delu zahteve odločal z odločbo, bi dejansko moral formalno zahtevo v tem delu zavreči s sklepom. Prosilci namreč nimajo pravovarstvenega interesa, če so se z zahtevanimi informacijami že seznanili.

(13) IP tako na podlagi predhodno navedenih določb ZDIJZ zaključuje, da je bila odločitev organa pravilna, ko je prosilki posredoval zahtevane dokumente z elektronskim dopisom, upoštevaje odločitev prosilke glede oblike seznanitve z zahtevano informacijo.

(14) Prosilec ima po ZDIJZ pravico do pritožbe tudi v primeru, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, ali, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim in četrtim odstavkom 17. člena. Organ je pritožbo prosilke preizkusil, in ker svoje odločitve ni spremenil, jo je posredoval v pristojno reševanje IP. IP bo tako v obravnavanem primeru presodil odločitev in postopanje organa, zato navedbe prosilke, da ji brez izdaje odločbe ni zagotovljeno učinkovito pravno varstvo, ne vzdržijo.

(15) Ker prosilka meni, da ji organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov, se IP v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(16) Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(17) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(18) Upoštevaje navedeno in pritožbene navedbe prosilke, ki se nanašajo na točke 5., 7. in 8. zahteve, ter po pregledu posredovane dokumentacije, IP v obravnavanem primeru ugotavlja:

- Organ je prosilki posredoval zahtevano dokumentacijo v zvezi z ZC Tuncovec, ki se nanaša na aktiviranje osnovnih sredstev in s katero je razpolagal ob vložitvi zahteve, s spremnim dopisom z dne 30. 3. 2026, na njen naslov e-pošte. Organ je tako prosilki posredoval pogodbo z izvajalcem, ponudbe različnih ponudnikov, povabila k oddaji ponudb, primerjalni pregled ponudb, zapisnik o prevzemu del, aneks k pogodbi ter dokazila o plačilu računov izvajalcu. Te navedbe organa je potrdila tudi prosilka sama v pritožbi. Organ pa je naknadno, to je 28. 4. 2026, posredoval prosilki tudi zahtevane zunanje račune. Slednjega prosilka ni zanikala oziroma ni navedla, da teh računov ne bi prejela.

- Organ je IP posredoval tudi e-sporočili z dne 30. 3. 2026 in z dne 29. 7. 2026, s katerima so bili prosilki zahtevani dokumenti posredovani. Iz izpodbijanega e-sporočila z dne 29. 7. 2026 izhaja tudi povezava do zahtevanih dokumentov preko storitev Google Drive. V zvezi s slednjo IP ugotavlja, da je še vedno delujoča in da so na njej različni dokumenti glede sekcijskih vrat (zapisniki o prevzemu, evidence osnovnih sredstev, računi, povpraševanja organa, ponudbe, pogodbe, zapisnik o izvedenih delih, …).

- V zvezi s 7. in 8. točko zahteve je organ posredoval prosilki pojasnili, in sicer, da je dokument, na podlagi katerega je narejena razdelitev stroškov investicije, Odlok o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o., ter da so bile planirane investicije obravnavane in potrjene na občinskih svetih in so navedene v občinskih proračunih. IP ob tem pripominja, da sta tudi ti dve pojasnili dostopni na zadevni povezavi do storitev Google Drive. Organ je sicer pri tej odločitvi izhajal iz dejstva, da je prosilka članica Občinskega sveta, vendar se v postopkih po ZDIJZ odloča o dostopu do konkretnih podatkov oziroma dokumentov. IP je zato odločil, da mora organ posredovati prosilki še napotila o dostopu do teh zahtevanih informacij iz 7. in 8. točke zahteve, ki so prosto dostopne, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) Na podlagi navedenega IP zaključuje, da organ z drugimi dokumenti, kot temi, ki jih je prosilki že posredoval, ne razpolaga v materializirani obliki, ter da je dolžan v zvezi s točkama 7. in 8 zahteve z dne 16. 6. 2026 posredovati prosilki še napotila o dostopu do določenih zahtevanih dokumentov oziroma podatkov, ki so javno dostopni, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20) IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil, saj je organ del zahtevane dokumentacije že posredoval prosilki predhodno, torej 30. 3. 2026 in 28. 4. 2026, pri čemer lahko prosilka še vedno dostopa do zahtevanih dokumentov na povezavi do storitev Google Drive, ki ji je bila posredovana z izpodbijanim dopisom. O slednjem se je prepričal tudi IP. Tej odločitvi IP pritrjuje tudi dejstvo, da je organ ustrezno pojasnil IP svoja postopanja in odločitve v obravnavanem primeru, prosilka pa tudi ni podala nobenih indicev, da organ razpolaga v materializirani obliki še z drugimi zahtevanimi dokumenti.

(21) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilki posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami. Ob tem pa IP dodaja še, da ni pristojen presojati ravnanj organa izven postopkov po ZDIJZ, torej odločitev in postopanj organa v okviru nalog in dela iz njegovih drugih pristojnosti, ki ne sodijo na področje določb ZDIJZ.

Način seznanitve v obravnavanem primeru

(22) Prosilka je zahtevala dostop do zadevnih dokumentov v elektronski obliki, na njen naslov e-pošte.

(23) Organi so v skladu z ZDIJZ, dolžni upoštevati način seznanitve, ki ga določi prosilec, razen v primeru varovanega avtorskega dela, ki pa v obravnavani zadevi ni podan. Prosilec ima namreč, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima pravice odreči oblike, v kateri prosilec želi prejeti zahtevano informacijo. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega tako izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba). Da niti organ niti IP ne moreta samovoljno spreminjati zahteve prosilca, izhaja tudi iz stališča Upravnega sodišča, ki ga je izrazilo v sodbi št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013 (točka 8), citirano: »skladno z določili 2. točke drugega odstavka 17. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 133. člena ZUP tako upravni organ prve stopnje kot drugostopni organ v pritožbenem postopku v celoti vezana na zahtevek stranke in sta zgolj v tem okviru tudi dolžna odločiti.«.

(24) Ena od oblik seznanitve, ki jo določa ZDIJZ, je torej tudi elektronski zapis, pri čemer pa je treba poudariti, da posredovanje zahtevane informacije v elektronski obliki nujno ne predstavlja posredovanja dokumentov na elektronski naslov prosilca. Posredovanje »elektronskega zapisa« obsega namreč tudi posredovanje fizičnega nosilca podatkov, kjer so podatki zabeleženi v elektronski obliki ali drug ustrezen nosilec elektronskega zapisa informacije.

(25) Upoštevaje navedeno in posredovano dokumentacijo IP ugotavlja:

- Elektronska oblika nujno ne pomeni posredovanja dokumentov na naslov e-pošte prosilca, s tem, da je v obravnavanem primeru organ posredoval prosilki na njen naslov e-pošte povezavo do dokumentov preko storitve Google Drive. Ob tem je ugotoviti tudi, da organ ni posredoval zahtevanih dokumentov preko storitev WeTransfer z omejenim rokom dostopa, kot je to navedla prosilka.

- Dostop do dokumentov preko storitev Google Drive je prosilki še vedno omogočen, saj je povezava delujoča. Na navedeni povezavi so dokumenti dostopni v elektronski obliki (kot enem od načinov seznanitve, ki ga določa ZDIJZ).

(26) Na podlagi navedenega IP zaključuje, da je organ ravnal pravilno, ko je upošteval obliko seznanitve, ki jo je v zahtevi določila prosilka, in da je prosilki ustrezno omogočil dostop do zahtevanih dokumentov, s katerimi je razpolagal v času vložitve zahteve.

(27) Ob navedenem IP poudarja, da je namen ZDIJZ, ki izhaja iz njegovega 2. člena, zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo za uresničitev namena tega zakona organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Po mnenju IP je organ temu namenu v obravnavanem primeru tudi sledil. IP pa poudarja tudi, da je v skladu z namenom ZDIJZ bistveno, da se prosilci seznanijo z zahtevanimi informacijami, ne glede na to, na kakšni pravni podlagi se z njimi seznanijo. To izhaja tako iz prakse IP[2], kot tudi iz prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije[3], ko se je odločalo o pravovarstvenem interesu prosilcev.

Sklepno

(28) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag delno ugodil pritožbi prosilke in izpodbijani dopis organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZDIJZ, odpravil v delu, ki se nanaša na 7. in 8. točko zahteve, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilke zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(29) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(30) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Ta določba namreč dopušča možnost pritožbe tudi v primerih, ko je bilo prosilčevi zahtevi ugodeno (npr. z uradnim zaznamkom, s posredovanjem dokumentov), in organ skladno z ZDIJZ torej ni dolžan izdati odločbe, prosilec pa meni, da prejeta informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi.

[2] Npr. odločbe IP št. 090-314/2020, št. 090-226/2026, št. 090-166/2026, …

-[3] Npr. sklepa št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011.