prosilec - OKP Rogaška Slatina d.o.o.

Številka: 090-182/2026/4

Datum: 10. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena, prvega in tretjega odstavka 251. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDV, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 10. 4. 2026, zoper odločbo OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE Rogaška Slatina, d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina (v nadaljevanju: organ), z dne 29. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilke z dne 10. 4. 2026 se delno ugodi. Odločba OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE Rogaška Slatina, d.o.o., z dne 29. 3. 2026, se delno odpravi in se odloči:

1.1. »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki v elektronski obliki posredovati:

-       Zapisnik 12. redne seje Nadzornega sveta z dne 30. 3. 2021, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točki Ad-4 (3. stran);

-       Zapisnik 1. redne (konstitutivne) seje Nadzornega sveta z dne 6. 10. 2021, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo na koncu točke Ad-6 (4. stran);

-       Zapisnik 2. redne seje Nadzornega sveta z dne 30. 11. 2021, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo na koncu točke Ad-4 (3. stran);

-       Zapisnik 3. redne seje Nadzornega sveta z dne 6. 4. 2022, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točki Ad-4 (strani 3-4);

-       Zapisnik 4. redne seje Nadzornega sveta z dne 18. 10. 2022, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo na koncu točke Ad-4 (strani 3-4) in prvi odstavek točke Ad-6;

-       Zapisnik 5. redne seje Nadzornega sveta z dne 28. 11. 2022, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točkah Ad-4 (strani 3 - 4), Ad-5 (zadnji odstavek) in Ad-6;

-       Zapisnik 6. redne seje Nadzornega sveta z dne 20. 6. 2023, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točki Ad-3 (3. stran);

-       Zapisnik 7. redne seje Nadzornega sveta z dne 3. 10. 2023, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točki Ad-4 (strani 3-4), razen podatkov o priimku zaposlene pri organu;

-       Zapisnik 8. redne seje Nadzornega sveta z dne 28. 11. 2023, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točki 4 (3. stran);

-       Zapisnik 9. redne seje Nadzornega sveta z dne 16. 1. 2024, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točki 4 (strani 2-3);

-       Zapisnik 10. redne seje Nadzornega sveta z dne 4. 4. 2024, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točkah 4 (3. stran) in 7. (4. stran);

-       Zapisnik 11. redne seje Nadzornega sveta z dne 24. 9. 2024, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točkah 4 in 5. (3. stran), razen podatkov o naslovu in priimku zaposlene v zadnjem odstavku točke 5;

-       Zapisnik 12. redne seje Nadzornega sveta z dne 26. 11. 2024, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točkah 4 (strani 3-4), 6 (4. stran) in 7 (5. stran);

-       Zapisnik 13. redne seje Nadzornega sveta z dne 1. 4. 2025, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo na koncu točke 4 (3. stran), razen podatkov o priimkih zaposlenih, ter prekrito razpravo pri točki 7 (4. stran);

-       Zapisnik 29. redne seje Sveta ustanoviteljev z dne 23. 4. 2021, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točki Ad-4 (strani 3-4);

-       Zapisnik 30. redne seje Sveta ustanoviteljev z dne 1. 12. 2021, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točki Ad-4 (3. stran);

-       Zapisnik 31. redne seje Sveta ustanoviteljev z dne 22. 6. 2022, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točki Ad-4 (2. stran) in prva dva stavka odgovora direktorja organa ter prekrito razpravo pri točki Ad-5 (4. stran) in del odgovora direktorja organa;

-       Zapisnik 32. redne seje Sveta ustanoviteljev z dne 29. 11. 2022, na način, da ji posreduje še prekrito razpravo pri točkah Ad-4 (strani 3-4) in Ad-5 (6. stran);

-       Zapisnik 33. redne seje Sveta ustanoviteljev z dne 30. 11. 2023, na način, da ji posreduje še prekrito besedilo pri točkah 3 (2. stran) ter prekrito razpravo in odgovore direktorja organa pri točki 5 (strani 3-4);

-       Zapisnik 34. redne seje Sveta ustanoviteljev z dne 17. 1. 2024, na način, da ji posreduje še prekrito besedilo pri točkah 4 (3. stran) in 7 (4. stran);

-       Zapisnik 35. redne seje Sveta ustanoviteljev z dne 28. 11. 2024, na način, da ji posreduje še prekrito besedilo pri točkah 4 (strani 3-4) in 6 (4. stran);

-       Zapisnik 36. redne seje Sveta ustanoviteljev z dne 5. 6. 2025, na način, da ji posreduje še prekrito besedilo pri točkah 4 (strani 3-5) in 5 (strani 5-6).«.

1.2. Zadeva se v delu zahteve, ki se nanaša na zahtevane evidenčne liste (EL) ali druge prevzemne dokumente za ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov, vrne organu v ponovni postopek.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilke zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 13. 11. 2025 od organa zahtevala dostop do:

- evidenc o uporabnikih v skladu s tretjim odstavkom 70. člena Odloka o zbiranju določenih vrst odpadkov, in

- cenika storitev zbiranja komunalnih odpadkov gospodarske javne službe, ki je bil objavljen na spletnih straneh organa pred spremembo. 

Z zahtevo z dne 18. 11. 2025 pa je prosilka zahtevala, da ji organ posreduje:

- vse zapisnike sej Nadzornega odbora za obdobje 2021 - 2025,

- vse zapisnike sej Sveta ustanoviteljev za obdobje 2021 - 2025.

Organ je o obeh zahtevah prosilke odločil z odločbo z dne 16. 12. 2025, s katero je zahtevi prosilke zavrnil v celoti. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 17. 12. 2025. 

(2) Z zahtevo z dne 29. 11. 2025 je prosilka zahtevala izpis evidence podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2023. Organ je zahtevo prosilke zavrnil v celoti z odločbo z dne 30. 12. 2025. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 5. 1. 2026.

(3) Z zahtevo z dne 10. 12. 2025 pa je prosilka zahtevala:

- količine vseh ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov za občino Rogaška Slatina (in druge občine ustanoviteljice) za obdobje zadnjih treh koledarskih let (2022 - 2024), in sicer papir in karton, steklena embalaža, mešana embalaža – rumene vreče/posode in biološki odpadki, pri čemer je zahtevala za vsako frakcijo podatke o količini v kg ali tonah, datumu oddaje ter številki evidenčnega lista (EL) oziroma spremnega dokumenta;

- identiteto vseh prevzemnikov odpadkov za vsako posamezno ločeno frakcijo, vključno z nazivom prevzemnika, datumom predaje in prevozniki, ki fizično prevzamejo odpadke od izvajalca gospodarske javne službe;

- pojasnilo, ali izvajalec gospodarske javne službe vodi ločene evidence za javno službo in svoje morebitne tržne dejavnosti;

- fotokopije evidenčnih listov (EL) ali drugih prevzemnih dokumentov za navedene frakcije, pogodb s prevzemniki in prevozniki ločeno zbranih odpadkov, mesečnih ali letnih evidenc o količinah odpadkov, poročanih ARSO, 

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo z dne 13. 1. 2026, s katero je zahtevo prosilke zavrnil v celoti. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 14. 1. 2026, 

(4) Z zahtevo z dne 15. 12. 2025 je prosilka zahtevala, da ji organ posreduje v elektronski obliki:

- pogodbe, anekse, naročilnice ter morebitne druge pogodbene dokumente med organom in družbo CENTER PONOVNE UPORABE, izvajanje postopkov za ponovno uporabo rabljene opreme, d.o.o., so.p., Vrazova ulica 9, Ormož (v nadaljevanju: CPU, d.o.o., so.p.), oziroma s povezanim subjektom »Studio Krog«, za leta 2023 – 2025, ne glede na pravno podlago (javno naročilo, pogodba ipd.);

- izdane in prejete e-račune s prilogami, ki se nanašajo na poslovno sodelovanje med organom in navedenima subjektoma, vključno z morebitnimi dobropisi ali bremepisi, za enako obdobje.

Organ je o zahtevi prosilke z dne 15. 12. 2025 odločil z odločbo z dne 16. 1. 2026, s katero jo je zavrnil v celoti. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 19. 1. 2026.

(5) Z zahtevo z dne 16. 12. 2025 pa je prosilka zahtevala, da ji organ posreduje račune s prilogami za obdobje 2024 in 2025 (pogodbe, naročilnice, dobavnice, situacije, zapisnike o prevzemu) v zvezi z nabavami/investicijami; nabava agregata za delovanje CN, nabava sokolskih vrat, protipoplavna zaščita ZC Tuncovec, nadstrešek za komunalna vozila v ZC Tuncovec, investicija v tuja OS; register osnovnih sredstev za navedene nabave (naziv osnovnega sredstva, inventarna številka, datum aktiviranja, nabavna vrednost, lokacija oziroma navedba stroškovnega mesta, kjer se osnovno sredstvo uporablja); ter zapisnike o aktiviranju osnovnih sredstev. Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo z dne 19. 1. 2026. Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 22. 1. 2026.

(6) IP je o navedenih pritožbah odločil z odločbo št. 090-2/2026/4 z dne 25. 2. 2026, s katero je odločbe organa z dne 16. 12. 2025, z dne 30. 12. 2025, z dne 13. 1. 2026, z dne 16. 1. 2026 in z dne 19. 1. 2026 odpravil ter se zadeve vrnil organu v ponovni postopek.

(7) Organ je o zahtevah prosilke izdal odločbo z dne 29. 3. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jih je v delu zavrnil:

- Zahtevama prosilke z dne 13. 11. 2025 in 29. 11. 2025 je ugodil.

- Zahtevo prosilke z dne 18. 11. 2025 je zavrnil v delu zaradi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. Izpostavil je, da so iz zapisnikov razvidna mnenja udeleženih, ki so bila podana pred sprejetjem sklepov. Gre za subjektivna zaznavanja posameznikov, ki ne pomenijo dejstev oziroma odločitev, ampak zaznamujejo proces, ki je vodil do njih. Razmišljanja posameznega člana so način subjektivnega pogleda na določeno tematiko, kar pa ne more imeti narave javnega interesa. Zapisniki tako vsebujejo podatke, iz katerih je razvidno, kako je organ oblikoval politiko dela oziroma, kako je potekal postopek notranjega razmišljanja organa. Opredelil pa se je tudi do drugega pogoja, ki mora biti podan za obstoj izjeme notranjega delovanja. Navedel je, da bi lahko z javnim objavljanjem zapisnikov prišlo do napačnih interpretacij in pri laični javnosti do napačnega razumevanja glede poslovanja organa. Prav tako bi se z razkritjem zapisnikov pokazal način notranjega razmišljanja organa, usklajevanja, potek razprav, ki pa ne bi odražal sprejetih stališč posameznih udeležencev do obravnavanih tem, pač po osebne poglede in zaznave sodelujočih. Razkritje slednjih pa ne sodi v koncept odprtega delovanja, saj ne gre za mnenja, ki bi bila neposredno vključena v sprejete odločitve organa, pač pa gre za notranji posvetovalni postopek pri organu. Motnje v delu organa bi se odražale v tem, da bi bilo delo Sveta ustanoviteljev in Nadzornega sveta zaradi okrnjene razprave slabše. Za kritično in učinkovito delo Sveta ustanoviteljev in Nadzornega sveta je namreč po mnenju organa pomembno, da člani neobremenjeno, kritično in brez zadržkov izražajo svoja mnenja. Prav tako člani niso niti javni funkcionarji niti javni uslužbenci, zato njihovo delovanje ni javno. Navedel pa je tudi, da v razpravah članov organov ni informacij, iz katerih bi lahko širša javnost sklepala na domnevne nepravilnosti v delovanju organa, kar pa posledično pomeni, da ni izkazanega prevladujočega javnega interesa za dostop do razprav iz posredovanih zapisnikov. Organ je tako ugotovil tudi, da zahtevani podatki niso absolutno javni po drugem in tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] in Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2) je organ dalje ugotovil, da ni pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov udeleženih na sejah Sveta ustanoviteljev in Nadzornega sveta, saj ne gre za javne uslužbence. Organ je tako odločil o delnem dostopu do zahtevanih zapisnikov ter jih prosilki vročil na naveden naslov e-pošte.

- Zahtevama z dne 10. 12. 2025 in 15. 12. 2025 je organ prav tako ugodil. Ob tem je pojasnil, da za biološke odpadke ne vodi evidenčnih listov, saj se ti ne oddajo prevzemnikom – prevoznikom.

- Zahtevo z dne 16. 12. 2025 pa je v delu, ki se nanaša na dostop do kopij računov s prilogami za leti 2024 in 2025 (pogodbe, naročilnice, dobavnice, situacije, zapisnike o prevzemu), v zvezi z nabavo agregata za delovanje ČN in nadstreškom za komunalna vozila v ZC Tuncovec, zavrnil. S temi dokumenti ne razpolaga, ker investiciji v letih 2024 in 2025 nista bili izvedeni.

(8) Prosilka je zoper odločbo organa vložila pritožbo z dne 10. 4. 2026:

- Glede evidence zabojnikov je izpostavila, da posredovani izpis ne vsebuje lokacij posameznih zabojnikov, da obstaja bistvena razlika med obsegom evidentiranih zabojnikov in podatki, uporabljenimi pri izračunu sodila za obračun storitve ter da obstajajo neskladja med presečnimi evidencami 31. 12. 2023 in 31. 12. 2024.

- V zvezi z zahtevanimi zapisniki je navedla, da manjkajo priloge, ki so navedene kot njihov sestavni del, da so razprave prekrite pavšalno brez konkretne obrazložitve ter da obstaja glede oblikovanja cen izrazit prevladujoč javni interes.

- Glede ločeno zbranih odpadkov je navedla, da organ o delu zahteve ni odločil (evidenčni listi, ločene evidence GJS/trg), da posredovani podatki niso popolni, da obstajajo neskladja s poročili ARSO, da je odločil kontradiktorno, saj obstaja neskladje med izrekom in obrazložitvijo za biološke odpadke, ter da ni bilo odločeno o bioloških odpadkih in mulju iz ČN.

- V zvezi s Centrom ponovne uporabe / Studio KroG je izpostavila, da niso bile posredovane vse priloge k računom in spremljajoča dokazila, da mesečna poročila vzbujajo dvom o verodostojnosti, ter da manjka prijavnica projekta in njene finančne priloge.

- Glede zahtevanih dokumentov v zvezi z nabavo in aktivacijo osnovnih sredstev pa je navedla, da so bili namesto vhodnih računov posredovani izhodni računi, da manjkajo listine o aktiviranju osnovnih sredstev ter da ni bil posredovan popoln register osnovnih sredstev za predmetne investicije.

(9) Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. OKP-BS/2026 z dne 28. 4. 2026, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil tudi zadevno dokumentacijo ter se opredelil do posameznih pritožbenih navedb prosilke. Na poziv IP, št. 090-182/2026/2 z dne 2. 7. 2026, je organ posredoval IP zahtevane zapisnike brez prekritih podatkov. Pojasnil je tudi, da je za izpis evidence zabojnikov angažiral ponudnika programske opreme BASS, ki je na podlagi podatkov iz programa Inkasso pripravil Excelov izpis na presečni dan, kot ga je zahtevala prosilka. Ker program Inkasso ne omogoča neposrednega izpisa podatkov v zahtevani obliki, je moral organ za pripravo tega seznama podatke dodatno obdelati, razvrstiti in oblikovati v nov dokument. Organ je tako prosilki odstopil evidence na presečni dan, kot jih je zahtevala, ob tem pa je ponovno poudaril, da gre za evidence, ki se dnevno spreminjajo in dopolnjujejo. 

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožb s strani pritožbenega organa

(10) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

(11) IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu glede zahtevanih zapisnikov, ker meni, da organ ni odločil o vseh zahtevanih dokumentih ter da organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov. Presoja IP v obravnavanem primeru tako izhaja iz teh pritožbenih navedb.

(12) Nadalje IP ugotavlja, da je organ kot izvajalec javne službe in kot pravna oseba javnega prava skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezan za posredovanje informacij javnega značaja. Organ je torej kot javno podjetje in oseba javnega prava zavezan po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki organ zavezujejo. Organ torej mora, in posledično tudi IP, pri obravnavi zahtev po ZDIJZ, izhajati iz zavezanosti organa kot druge osebe javnega prava, torej po 1. členu ZDIJZ. Tako izhaja tudi iz sodne prakse.[2] IP se je do zavezanosti organa sicer podrobneje opredelil že v svoji odločbi št. 090-2/2026/4 z dne 25. 2. 2026.

(13) Pred nadaljnjo obrazložitvijo pa IP, glede na posamezne pritožbene navedbe prosilke, poudarja, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Navedeno pomeni, da se IP ni pristojen spuščati v presojo, ali obstajajo neskladja med podatki, in tudi ni pristojen presojati verodostojnosti poročil organa ipd., zato se IP do teh pritožbenih navedb posebej ne opredeljuje. V postopku po ZDIJZ se presoja samo, ali zahtevane informacije obstajajo v materializirani obliki, in če obstajajo, se opravi še presoja, ali so prosto dostopne javnosti oziroma, ali obstaja katera od izjem od dostopa, ki jih določa ZDIJZ. Ob tem IP pripominja še, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, če ti obstajajo, sta organ in IP dolžna presoditi le, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status, torej ne glede na okoliščino, da zahtevo vlaga ….

(14) Upoštevaje pritožbene navedbe prosilke, se IP v nadaljevanju najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(15) Informacija javnega značaja je na podlagi določbe 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(16) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga. 

(17) Upoštevaje navedeno, organ prosilki ni dolžan pripravljati raznih pojasnil oziroma analiz podatkov, in sicer glede:

- razlike med obsegom evidentiranih zabojnikov in podatki za izračun sodila za obračun storitve, 

- neskladja med presečnima evidencama zabojnikov na 31. 12. 2023 in 31. 12. 2024 ter ločeno zbranih odpadkov z ARSO poročili, 

- dvoma v verodostojnost poročil

- vprašanja, ali izvajalec gospodarske javne službe vodi ločene evidence za javno službo in svoje morebitne tržne dejavnosti. 

Organ torej pojasnil, ki izhajajo iz izpodbijane odločbe, ni bil dolžan podati, prav tako ni dolžan podati drugih pojasnil na zahtevo prosilke. Kot navedeno že v prejšnjem odstavku, vloga, ki zahteva od organa pojasnila, analize podatkov ipd., ne predstavlja zahteve po ZDIJZ.

(18) Organ je že v izpodbijani odločbi navedel, da za biološke odpadke ne vodi evidenčnih listov. IP tej navedbi organa sledi, saj nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil. Organ je namreč tudi sicer prosilki že posredoval precej dokumentov oziroma podatkov, ki jih je zahtevala v svojih zahtevah, zato P ne vidi razloga, da ne bi posredoval tudi teh podatkov, če bi z njimi razpolagal. IP tako zaključuje, da pogoji za informacijo javnega značaja pri zahtevanih evidenčnih listih za biološke odpadke, niso izpolnjeni.

(19) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami. 

Evidence zabojnikov

(20) Organ je posredoval prosilki zahtevano evidenco o uporabnikih v skladu s tretjim odstavkom 70. člena Odloka o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov v občinah Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli, in sicer po vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji po številkah odjemnega mesta. Naslove prebivališč posameznikov je organ skladno s členom 4(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov prekril, med tem, ko prosilka vztraja pri posredovanju podatkov o lokaciji zabojnikov.

(21) Upoštevaje pojem osebnega podatka, v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[3], predstavljajo podatki o imenu, priimku in naslovu bivališča posamezne fizične osebe nedvomno osebne podatke, prav tako predstavljajo osebne podatke tudi podatki o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji po številki odjemnega mesta, če so ti neposredno povezani z osebnimi podatki točno določenega posameznika, torej imenom, priimkom in naslovom bivališča.

(22) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. V drugem odstavku 6. člena Splošna uredba o varstvu podatkov je sicer določeno, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, ki pa za obravnavani primer IP ni poznan.

(23) IP se strinja z odločitvijo organa, da predstavljajo podatki o naslovu bivališča posamezne fizične osebe, ki uporablja določeno vrsto in prostornino zabojnika za odpadke, varovane osebne podatke, torej, da za njihove razkritje v postopku po ZDIJZ ne obstaja pravna podlaga. IP tako zaključuje, da predstavljajo podatki o naslovu bivališča posameznega uporabnika zabojnika varovane osebne podatke, ob tem pa IP poudarja, da je prosilka v zahtevi sama navedla, naj organ anonimizira osebne podatke.

(24) V zvezi s pritožbenimi navedbami, da brez podatka o lokaciji posameznega zabojnika ni mogoče preveriti dejanskega razporeda zabojnikov, skladnosti z odjemnimi mesti in pravilnosti izvajanja javne službe po naseljih in ulicah, pa IP navaja pojasnilo organa v odstopu pritožbe. Zahteva prosilke se nanaša na določena presečna dneva, zato je treba upoštevati, da se evidence dnevno spreminjajo in dopolnjujejo. Podatki o povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva za potrebe izvedbe obračuna storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov se namreč po navedbah organa redno dnevno ažurirajo. Podatki v registru uporabnikov se spreminjajo na podlagi pisnega sporočila uporabnika, ugotovitev izvajalca glede na uradni vir podatkov iz Centralnega registra prebivalstva (CRP) in glede na ugotovljeno stanje pri posameznem povzročitelju na terenu, lahko pa tudi v primerih zaradi ugotovitev inšpekcijskega organa. Izvajalec ob vsaki spremembi podatkov potrdi uporabniku vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami, odjemna mesta pa vodi v skladu s prej navedenim odlokom. Torej tudi, če bi prosilka razpolagala s podatki o lokaciji, podatki ne bi bili aktualni. Ob tem IP ponovno poudarja, da organi v postopku po ZDIJZ niso dolžni prosilcem pripravljati pojasnil.

Ločeno zbrani odpadki

(25) IP ugotavlja, da je prosilka z zahtevo z dne 10. 12. 2025 med drugim zahtevala tudi fotokopije evidenčnih listov (EL) ali drugih prevzemnih dokumentov za navedene frakcije ter da pri posredovanju teh vztraja.

(26) Ker IP po pregledu dokumentacije ugotavlja tudi, da organ o dostopu do evidenčnih listov (EL) ali drugih prevzemnih dokumentov za navedene frakcije z izpodbijano odločbo ni odločil, je IP odločil, da se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek.

(27) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

(28) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP  ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(29) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(30) V ponovljenem postopku mora organ določno navesti, katere dokumente je presojal, upoštevaje predmet zahteve prosilke z dne 10. 12. 2025 po fotokopijah evidenčnih listov (EL) ali drugih prevzemnih dokumentov za navedene frakcije. Nato mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ ter izjem od izjem po drugem in tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem od dostopa pa mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Način seznanitve je obvezna sestavina zahteve, ki jih sicer določa 17. člen ZDIJZ. Ob tem pa IP pripominja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, edino omejitev predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. 

(31) IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, pa je stranka postopka samo prosilec (a26.a člen ZDIJZ).

(32) V zvezi z zahtevanimi podatki o mulju pa IP ugotavlja, da jih prosilka pred izdajo izpodbijane odločbe ni zahtevala. Organi prve stopnje kot tudi IP so dolžni odločiti v okviru zahteve prosilca[4], prosilci pa v pritožbi ne morejo širiti ali spremeniti svoje zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Ker torej prosilka podatkov v zvezi z muljem ni zahtevala pred odločitvijo organa prve stopnje, tudi ne morejo biti predmet presoje IP v pritožbenem postopku. Predmet presoje tega pritožbenega postopka so samo zahteve prosilke, o katerih je bilo odločeno z izpodbijano odločbo.

Center ponovne uporabe

(33) Prosilka je med drugim zahtevala tudi pogodbe, anekse, naročilnice ter morebitne druge pogodbene dokumente med organom in družbo CPU, d.o.o., so.p., oziroma s povezanim subjektom »Studio Krog«, za leta 2023 – 2025. V zvezi s tem delom zahteve IP ugotavlja, da prosilka v pritožbi zahteva še posredovanje prijavnice projekta s prilogami, …. Kot navedeno že predhodno (v 32. točki) prosilka v svoji pritožbi ne morejo širiti ali spremeniti zahteve za dostop do informacij javnega značaja, zato se do tega dela pritožbe IP ne opredeljuje. 

(34) V pritožbi je prosilka izpostavila tudi, da ji je organ posredoval, namesto vhodnih računov, izhodne račune, zato ji je organ naknadno po izdani izpodbijani odločbi posredoval še vhodne račune. Glede na to IP ugotavlja, da prosilka v tem delu nima več pravovarstvenega interesa, saj z dokumenti, za katere se pritožuje, že razpolaga. Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo.[5] Ker IP ugotavlja, da prosilka z zahtevanimi vhodnimi računi že razpolaga, si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne more več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka v delu, ki se nanaša na zahtevane vhodne račune.

(35) V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilke, da ji niso bile posredovane vse priloge k zahtevanim računom in spremljajoča dokazila, pa IP ugotavlja, da gre za del zahteve, kateremu je organ z izpodbijano odločbo ugodil, zato ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku. Če organ svoje odločbe ni izvršil, ima prosilka pravico, da pri IP vloži predlog za izvršbo. Upravna izvršba se namreč opravi na predlog prosilca na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe. Enako velja tudi za druge dokumente, za katere prosilka navaja, da jih ni prejela (npr. vseh pogodb).

Zapisniki sej Sveta ustanoviteljev in Nadzornega sveta

(36) Kot že navedeno, je organ dostop do zahtevanih zapisnikov v delu zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja. Prosilka meni, da so razprave prekrite pavšalno brez konkretne obrazložitve ter da obstaja glede oblikovanja cen izrazit prevladujoč javni interes. Prosilka je v pritožbi navedla tudi, da ji organ ni posredoval prilog, navedenih v zapisnikih, vendar IP ugotavlja, da jih prosilka niti ni zahtevala, kot jih je npr. zahtevala pri računih, organi in IP pa so dolžni odločati v okviru predmeta posamezne zahteve.

(37) IP je vpogledal v zahtevane zapisnike ter pri presoji upošteval pritožbene navedbe prosilke, kar pomeni, da je presojal le prekrite dele zapisnikov, ki se nanašajo na razprave, upoštevaje izjemo varstva notranjega delovanja organa. IP tako ni presojal podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke, saj je prosilka v zahtevi izrecno navedla, naj organ varovane podatke prekrije. Kot je navedel že organ, predstavljajo osebni podatki o zaposlenih varovane osebne podatke, saj ne gre za javne uslužbence. Prav tako ni pravne podlage za razkritje osebnih podatkov drugih fizičnih oseb. Glede na pritožbene navedbe prosilke pa ti podatki niti niso bili predmet zahteve. 

(38) Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(39) Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri, in sicer vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(40) Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oziroma faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. Smiselno enako pa izhaja tudi iz slovenske upravno sodne prakse.[6]

(41) IP pred presojo obstoja te izjeme poudarja, da izjeme ni mogoče utemeljevati s tem, da bi lahko bila posamezna tema s strani zunanjega opazovalca napačno interpretirana. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, lahko organ ob posredovanju informacij javnega značaja poda dodatna pojasnila, če meni, da bi bila lahko kakšna zadeva napačno interpretirana, ne more pa to biti razlog za zavrnitev dostopa. Poleg tega ni na organu odločitev, da je javnosti zadoščeno že z informacijami, ki jih posreduje. Vsakdo lahko zahteva katere koli informacije javnega značaja, za katere meni, da organ z njimi razpolaga, nadaljnja pa je nato presoja organa in IP, ali organ z zahtevanimi informacijami dejansko razpolaga in, ali so prosto dostopne informacije javnega značaja.

(42) IP je najprej presojal obstoj prvega pogoja izjeme. V zvezi s tem pogojem najprej ugotavlja, da zahtevani podatki ne predstavljajo širše razprave članov Sveta ustanoviteljev in članov Nadzornega sveta. Gre za kratke povzetke njihov mnenj, vprašanj, zaključkov gleda na podane podatke s strani direktorja in uslužbencev, predloge ipd., vezane na delo organa (izvajanje javne službe, oblikovanja cen, glede plača zaposlenih), zaznanih dejstvih o delu organa v širši okolici, torej občanov, pohval glede dela organa, … Razprava sledi predstavitvam letnih poročil organa, planov poslovanja in investicij, predlogov sprememb cen storitev, poročil o izvajanju javnih služb, predlogov uskladitve cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, predlogov za spremembo sestave nadzornega sveta in predpisanih pogojev za imenovanje njegovih članov, informacij o določanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, poročil o poslovanju, revizorjevega poročila, … IP zato meni, da zahtevani podatki v večjem delu ne predstavljajo notranje korespondence med organom in člani in ne interne komunikacije znotraj organa oziroma občutljivih notranjih navodil oziroma načrtov, ampak določena dejstva in okoliščine glede poslovanja organa. IP tako zaključuje, da večji del zahtevanih podatkov ne predstavlja notranje korespondence med organom in člani in ne interne komunikacije znotraj organa ali občutljivih notranjih navodil oziroma načrtov, ampak dejstva in okoliščine, vezane na poslovanje organa, ki mora biti transparentno in usmerjeno v javno korist. In to velja tudi za odločanje članov Sveta ustanoviteljev in Nadzornega sveta.

(43) V manjšem obsegu zahtevanih podatkov pa IP lahko pritrdi organu, da gre za stališča posameznih članov, zato je IP opravil še t. i. specifični škodni test. To pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme je potrebna posebna previdnost. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pojem »motnje« je treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Takšno stališče je izoblikovala tudi sodna praksa. Glede na prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče)[7] je za izpolnitev drugega dela pogoja izjeme po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnje procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Iz sodbe Vrhovnega sodišč št. XIps 1613/2011-28 izhaja, da motnje – pri delovanju organa – pomenijo pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa) in ne resno ogroženost. Z resno ogroženostjo je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti. 

(44) Glede na predhodno obrazložitev škodnega testa IP v obravnavanem primeru ocenjuje, da so povzetki posameznega mnenja člana tako splošni, povezani z delom organa, katerega delo je vpeto v določeno okolje, in povezani tudi z njihovim delovanjem v posamezni občini. da po mnenju IP ne predstavljajo podatkov, ki bi bili neugodni za organ. IP tako zaključuje, da organu z razkritjem teh podatkov ne bi nastale motnje pri delovanju organa. Poleg tega pa IP ugotavlja, da same škode ni izkazal niti organ, saj je njegova utemeljitev zelo splošna, na kar je opozorila že prosilka, pri čemer je poudariti, da je dokazno breme o obstoju pogojev za obstoj izjeme notranjega delovanja organa ravno na organu. Ob tem IP pripominja, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do izjem od izjem, kljub napotilom IP v predhodni odločbi št. 090-2/2026/4 z dne 26. 2. 2026. Navedba, da prevladujoči javni interes ni podan, prekriti podatki pa izpolnjuje pogoje za izjemo od dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, nikakor ne zadostuje in ne zadosti zahtevam po obrazložitvi odločitve organa, izdane v upravnem postopku oziroma v postopku po določbah ZDIJZ. Ker IP ugotavlja, da izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana, se tako posledično ne opredeljuje do izjem od izjem po drugem in tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ.

(45) IP poudarja, da se sicer strinja z navedbami organa, da so določena razmišljanja posameznega člana način subjektivnega pogleda na določeno tematiko, ne more pa povsem slediti njegovi navedbi, da ne morejo imeti narave javnega interesa. Člani Sveta ustanoviteljev in Nadzornega sveta namreč ne nastopajo v vlogi lastnih zasebnih interesov, ampak dejansko opravljajo javno funkcijo, saj delujejo v interesu ustanoviteljic družbe, torej občin, ki delujejo izrazito v javnem interesu. Delovanje članov organa je torej v nasprotju z mnenjem organa predvsem javno. V izrazito javnem interesu pa deluje tudi organ sam, zato je tudi njegovo poslovanje podvrženo javnemu nadzoru, še posebej delovanje direktorja kot njegovega zastopnika. Organ namreč ni običajna gospodarska družba, ampak javno podjetje, za katerega velja javnopravni režim. 

Delni dostop

(46) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba). 

(47) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanih podatkov mogoč, kar je dejansko ugotovil že organ, zato je IP odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(48) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag delno ugodil pritožbi prosilke in izpodbijano odločbe organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZDIJZ, odpravil v delu, ki se nanaša na prekrite razprave v zahtevanih zapisnikih, kot to izhaja iz 1.1. točke izreka te odločbe. Na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ pa je odpravil odločbo organa v delu, ki se nanaša na evidenčne liste (EL) ali druge prevzemne dokumente za določene frakcije, in zadevo v tem delu vrnil organu v ponovni postopek, kot to izhaja iz 1.2. točka izreka odločbe. Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso ter prakso (ki je prosto dostopna na spletnih straneh IP) in napotila IP. V preostalem delu je pritožbo prosilke zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(49) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe). 

(50) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1.1. in 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. 

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati. 

Zoper 1.2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 
[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. U 607/2005 z dne 11. 9. 2006.
[3] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[4] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.
[5] To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče, npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. 
[6] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1594/2016-15 z dne 28. 11. 2018 (15. točka obrazložitve).
[7] Npr. Sklep št. X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011.