prosilec - Odvetniška zbornica Slovenije

Številka: 090-159/2026/5

Datum: 4. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 3. 4. 2026, zoper odločbo ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE V LJUBLJANI, Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 1889/2025 z dne 31. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 3. 4. 2026, zoper odločbo ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE V LJUBLJANI, št. 1889/2025 z dne 31. 3. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 22. 3. 2026, na podlagi ZDIJZ, zahteval, da mu organ posreduje vse dokumente disciplinske zadeve št. 1889/2025. V izogib nepotrebnim zapletom in podaljševanju postopka je priložil odločitev IP, ki določa, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi zunaj okvira javnega pooblastila. Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko ali po fizični pošti.

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 1889/2025 z dne 31. 3. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Ugotovil je, da so predmet zahteve informacije, ki ne predstavljajo tiste dejavnosti, ki bi spadala v okvir javnega pooblastila. Pojasnil je, da skladno z obstoječo in ustaljeno sodno prakso v primeru vodenja disciplinskih postopkov zoper odvetnike pred disciplinsko komisijo organa in izrekanju ukrepov, ne gre za izvrševanje nalog, ki bi bile organu podeljene z javnim pooblastilom. Ob tem je poudaril, da odločitev IP, št. 090-237/2024 z dne 9. 8. 2024, na katero se sklicuje prosilec, v tej zadevi ni uporabljiva, saj se ne nanaša na disciplinske postopke organa. Vodenje disciplinskih postopkov ne predstavlja funkcije nosilca javnega pooblastila in tako tudi informacije, ki se nanašajo na te postopke, ne sodijo med informacije javnega značaja, dostop do katerih ureja ZDIJZ. Organ je zato zahtevo prosilca zavrnil v celoti, ob tem pa dodal, da bi prost dostop do zahtevanih informacij hkrati pomenil tudi kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zahteva se namreč nanaša tudi na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 3. 4. 2026. Izpostavil je, da je organ po načinu ustanovitve, namenu delovanja, nalogah in javnih pooblastilih, razmerju do države ter zaradi obveznega članstva in članarine kot javnopravne dajatve, pravna oseba javnega prava in kot tak zavezan po 1. členu ZDIJZ. Slednje pomeni, da je zavezan po ZDIJZ na celotnem področju delovanja in ne le na področju vpisa v Imenik odvetnikov, na katerem izvaja javno pooblastilo po 31. členu Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju: ZOdv). To izhaja tudi iz odločbe IP št. 090-237/2024/2. Prosilec meni tudi, da je neutemeljen tudi argument potrebe po varovanju osebnih podatkov, saj je varovane osebne podatke v zahtevani dokumentaciji mogoče prekriti in zato ne morejo predstavljati razloga za celovito, generalno in pavšalno zavrnitev celotne zahteve.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je, z dopisom št. 1889/2025 z dne 13. 4. 2026, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo in popis zadeve.

(5) Na poziv IP, št. 090-159/2026/3 z dne 29. 4. 2026, je organ 7. 5. 2025, z dopisom št. 1889/2025 z dne 5. 5. 2026, posredoval še dokumente, ki so predmet zahteve.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(8) Sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali je organ zavezanec po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja ali samo v okviru javnega pooblastila, podredno pa je sporno, ali je organ ugotovil pravilno, da predstavljajo zahtevani podatki varovane osebne podatke.

Zavezanost organa po ZDIJZ

(9) IP se je do zavezanosti organa po ZDIJZ opredelil že v svoji odločbi št. 090-237/2024/2 z dne 24. 11. 2024, s katero je ugotovil, da je organ po načinu ustanovitve, namenu delovanja, nalogah in javnih pooblastilih, razmerju do države, ter zaradi obveznega članstva in članarine kot javnopravne dajatve, pravna oseba javnega prava. Glede na določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan za posredovanje informacij javnega značaja na celotnem področju svojega delovanja. Sklicevanje prosilca na odločbo IP št. 090-237/2024/2 je tako pravilno, ko gre za vprašanje zavezanosti organa po ZDIJZ.

(10) V zvezi z navedenim se IP v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev svoje odločbe št. 090-237/2024/2 z dne 24. 11. 2024 (predvsem strani 2 – 5) ter v zvezi s statusom organa kot osebe javnega prava ponovno poudarja:

- Eden najpomembnejših opredelilnih elementov oseb javnega prava je njihova ustanovitev z javnopravnim aktom. Organ je bil ustanovljen z zakonom, in sicer z ZOdv.[1]

- Nadalje je ugotoviti, da je eden izmed identifikacijskih kriterijev za opredelitev statusa osebe javnega prava tudi dejstvo, da organizacija zasleduje javni interes. Osebe javnega prava ne morejo opravljati zgolj zasebne dejavnosti v interesu svojih članov. Na področju »svobodnih poklicev«, kamor sodijo tudi odvetniki, javni interes terja določene omejitve gospodarske pobude (konkurence) in ustanovitev posebnega javnopravnega telesa, ki skrbi za ohranjanje kvalitete poklicne dejavnosti in za nadzor nad njenim izvajanjem. Republika Slovenija je ustanovila organ z obveznim članstvom, da je nadzor nad vsemi odvetniki zagotovljen, hkrati pa je tudi razvoj odvetniškega poklica v javnemu interesu, saj se z izboljšanjem odvetniških storitev približujemo cilju pravne in socialne države.[2]

- Naslednji opredelilni element organa kot osebe javnega prava so njegove naloge, ki so za organ določene z ZOdv, in sicer v 42. členu ZOdv, pa tudi v nadaljnjih določbah. Druge naloge v 7. členu določa statut organa, k sprejemu katerega podaja soglasje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada). Vprašanje odnosa pravne osebe javnega prava do oblasti na način, da oblast nadzoruje in sodeluje pri njenem delovanju, je prav tako pomembna okoliščina pravnih oseb javnega prava. ZOdv nalaga organu, da sprejme statut in uredi določena področja, hkrati pa ni povsem neodvisen, saj k njegovem sprejemu podaja soglasje Vlada. K Odvetniški tarifi sicer podaja soglasje Ministrstvo za pravosodje, disciplinsko sodišče pri organu pa sestavljajo tudi sodniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Javna funkcija se izvaja tudi preko javnopravnih aktov, za izdajanje katerih je treba imeti javno pooblastilo. Upravni odbor organa ima javno pooblastilo za odločanje o vpisu v imenike odvetnikov, odvetniških kandidatov in pripravnikov. O tem odloča na podlagi določb splošnega upravnega postopka. Prav tako pa na podlagi zakonskega pooblastila sprejema odvetniško tarifo in druge splošne akte, kot na primer Kodeks odvetniške poklicne etike, Statut[3], ki zavezujejo njegove člane.

- Obvezno članstvo je prav tako pomembna opredelilna okoliščina, da je organ kot zbornično združenje pravna oseba javnega prava. Članstvo je obvezno za vse odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike, ki želijo opravljati odvetniški poklic v Republiki Sloveniji. Prav tako pa ima organ monopolni položaj, saj je v Republiki Sloveniji le ena odvetniška zbornica, ki odloča tudi o podelitvi dovoljenja za opravljanje odvetniškega poklica. Monopolni položaj organa pa se kaže nasproti uporabnikov storitev, saj s sprejemom Odvetniške tarife določa cene storitev članov zbornice. V zvezi s financiranjem organa IP sicer ugotavlja, da organ ni posredni niti neposredni uporabnik proračuna, kljub temu pa je s financiranjem povezano obvezno članstvo. V primeru, ko je članstvo obvezno, je narava članarine javna dajatev[4]. Slednje pa zopet kaže na njen javnopravni status.

(11) V zvezi s sklicevanjem organa na sodbo Upravnega sodišča št. I U 12/2011-14 z dne 19. 12. 2012 pa IP ponovno poudarja (kot je že v odločbi št. 090-237/2024/2), da je sodišče svoje stališče glede tega, ali je organ zavezanec po ZDIJZ za dostop do sklepov disciplinskega tožilca pri organu, presojalo le z vidika izvajanja javnih pooblastil. Ker v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso organ disciplinskega postopka ne izvaja na podlagi javnih pooblastil, je Upravno sodišče odločilo, da organ ni zavezanec za dostop do teh dokumentov. Ob tem je v 9. točki izrecno podalo stališče, da »v tej zadevi niti ni pomembno, ali je tožeča stranka pravna oseba javnega prava ali zasebnega prava. Sodišče se v navedeni sodbi torej ni spustilo v presojo v upravnem sporu relevantnih okoliščin (s področja dostopa do informacij javnega značaja), ali je organ pravna oseba javnega prava. Iz sodbe št. I U 12/2011-14 z dne 19. 12. 2012 tako izhaja, da vodenje disciplinskih postopkov pred disciplinsko komisijo organa ne predstavlja dejavnosti organa, ki bi ga izvajal kot javno pooblastilo, ni pa bilo na podlagi navedene sodbe odločeno, kaj so javna pooblastila organa niti ali je organ pravna oseba javnega prava. O vprašanju, ali je organ pravna oseba zasebnega ali javnega prava, upravno sodna in ustavno sodna praksa še ni sprejela stališča.[5] Da je organ pravna oseba javnega prava, pa ni dvoma v teoriji.[6]

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

(12) Glede na predhodno navedeno in upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ tako IP ugotavlja, da zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja, saj spadajo v delovno področje organa in organ z njimi razpolaga v materializirani obliki.

(13) IP tako pritrjujejo navedbam prosilca, da je organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja tudi zunaj okvira javnega pooblastila. V zvezi z navedbami organa, da vodenje disciplinskih postopkov ne predstavlja funkcije nosilca javnega pooblastila in posledično te informacije ne predstavljajo informacij javnega značaja po ZDIJZ, pa IP poudarja, da se je do tega opredelil že v svoji odločbi št. 090-237/2024/2 z dne 24. 11. 2024, na katero opozarja že prosilec sam. Tudi v primeru kot je obravnavani, ko organ disciplinskega postopka sicer ne izvaja na podlagi javnih pooblastil, to ne pomeni, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj je organ oseba javnega prava. Tak status namreč zavezuje k širši zavezanosti organa po ZDIJZ, kot »samo« izvajanje javnega pooblastila.

(14) Ne glede na navedeno, pa IP poudarja, da tudi v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, to še ne pomeni, da so dokumenti oziroma podatki tudi javno dostopni. V postopku po ZDIJZ se namreč dostop do podatkov oziroma dokumentov presoja z vidika načela erga omnes. Informacija javnega značaja, ki je prosto dostopna, je tako dostopna vsem, ne le prosilcu, saj se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu ne glede na pravni status ali osebni interes prosilca.

(15) Pred presojo odločitve organa pa se IP opredeljuje najprej do pravovarstvenega interesa prosilca za dostop do zahtevanih dokumentov, saj po vpogledu v posredovano dokumentacijo ugotavlja, da prosilec že razpolaga s posameznimi zahtevanimi dokumenti.

Pravovarstveni interes prosilca v obravnavanem primeru

(16) IP ugotavlja, da obsega spis zadeve št. 1889/2025 štirinajst (14) dokumentov, pri čemer so dokumenti v popisu spisa označeni po straneh (in temu sledijo tudi navedbe IP), ter več dokumentov v prilogi A in B. Nadalje IP ugotavlja, da prosilec nedvomno razpolaga z dokumenti št. 1-2, 4-5, 13, 15-16, 18, 19 in 20 ter tudi prilogami A in B.

(17) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavanem primeru je torej ugotovljeno, da prosilec z dokumenti, navedenimi v prejšnji točki obrazložitve, že razpolaga v materializirani obliki ter, da je z njimi v času vložitve zahteve in pritožbe že razpolagal, to pa pomeni, da je v času vložitve pritožbe že razpolagal s tistim, do česar želi priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Prosilec si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče, npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Upoštevajoč zgoraj navedene ugotovitve in razloge IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilec v delu pritožbe, ki se nanaša na dokumente spisa zadeve št. 1889/2025, in sicer dokumente št. 1-2, 4-5, 13, 15-16, 18, 19 in 20 ter priloge A in B, nima pravovarstvenega interesa. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je že dosežen, če prosilec z zahtevanim dokumentom že razpolaga, bodisi ga je ustvaril sam bodisi ga je že prejel, pa čeprav na drugi pravni podlagi. Ob tem pa IP dodaja še, da predstavljajo dokumenti priloge A in B dokumente iz sodnega postopka zasebne narave in kot taki s svojo vsebino nedvomno predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo o dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, do katere se IP sicer opredeljuje v nadaljevanju z vidika odločitve organa.

(18) Ker je, kot že navedeno, organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov na podlagi izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je v obravnavanem primeru ta izjema podana pri dokumentih, s katerimi prosilec še ne razpolaga, torej pri dokumentih št. 3, 6, 7, 8-11, 12 in 14 spisa zadeve št. 1889/2025.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(19) Osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[7]).

(20) Glede na navedeno ni dvoma, da kakršni koli podatki o posamezni fizični osebi izpolnjujejo merila za osebni podatek, in prav tako tudi podatki, na podlagi katerih je posameznik določljiv že manjšemu krogu ljudi. V obravnavanem primeru je ugotoviti, da obsegajo zahtevani podatki vrsto osebnih podatkov, od enoznačnih identifikacijskih znakov posameznika (npr. ime, priimek, naslov bivališča, podpis ipd) do opisov in okoliščin, na podlagi katerih je posameznik določljiv (opisi sodnih postopkov in drugih osebnih okoliščin).

(21) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Splošna uredba o varstvu podatkov pa nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. V primerih presoje dostopa do podatkov pa je treba sicer izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(22) Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon. Vendar takšna zakonska podlaga, ki bi prosilcu dopuščala, da se seznani z vsebino, ki jo obsegajo zahtevani dokumenti, IP ni poznana. V slovenskem pravnem redu namreč ne obstaja zakon, ki bi izrecno določal, da se lahko dokumenti s takšno vsebino posredujejo prosilcem skupaj z osebnimi podatki, ne glede na določbe ZDIJZ.

(23) IP po vpogledu v dokumente št. 3, 6, 7, 8-11, 12 in 14 spisa zadeve št. 1889/2025 ugotavlja, da gre za spremne dopise organa odvetnici zaradi seznanitve s prijavo in dopolnitvijo prijave ter spremni dopis namestniku disciplinskega tožilca, kateremu je bil priložen spis št. 1889/2025, obvestilo odvetnici o odstopu prijave disciplinskemu tožilcu, spremni dopis namestnika disciplinskega tožilca, s katerim je bil disciplinski spis vrnjen, pa tudi pojasnilo odvetnice na prijavo in njeno dopolnitev (8-11).

(24) V zvezi z navedenimi dokumenti IP tako ugotavlja:

- Glede dostopa do vsebine priložene prijave in dopolnitve prijave se je IP opredelil že predhodno, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje predhodne navedbe. Ne glede na to, pa obsegata tudi ta dva dokumenta vrsto osebnih podatkov, za razkritje katerih ni pravne podlage.

- V zvezi s samim odgovorom odvetnice na prijavo in njeno dopolnitev IP ugotavlja, da obsega vrsto osebnih podatkov, tako enoznačnih kot tudi opisov, iz katerih je mogoče razbrati posamezne fizične osebe, za razkritje katerih ni pravne podlage. Ne gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Testa prevladujočega interesa javnosti pa IP ni opravil, ker ga prosilec ni zahteval. Ne glede na to, pa IP poudarja, da se zahteva ne nanaša na podatke o tistih vrednotah, ki jih za razkritje na podlagi tega testa tehtanja izpostavljata sodna praksa in praksa IP. Javni interes je namreč močan npr. v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožajo javno ali parlamentarno razpravo ipd.. Test interesa javnosti se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.[8] Takšne vrednote pa v obravnavanem primeru niso podane.

- Spremni dopisi in obvestili obsegajo osebne podatke prijavitelja (ime, priimek, kraj bivanja), ki niso javno dostopni, prav tako ne podatki o podpisnici dokumentov s strani organa (ime, priimek, delovno mesto, podpis). Dopisi so sicer brez posebne vsebine, podatki o odvetnici in namestniku disciplinskega tožilca pri organu pa so sicer prosilcu že znani.

Delni dostop

(25) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Konkretneje pa ureja delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(26) V obravnavanem primeru IP ugotavlja, da je izvedba delnega dostopa pri posredovanju zahtevanega odgovora na prijavo in njeno dopolnitev zaradi koncentracije varovanih osebnih podatkov nesmiselna. Zahtevani dokument bi namreč ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost. Povzetek odgovora odvetnice, brez osebnih podatkov, pa sicer izhaja iz sklepa št. 1889/2025 z dne 12. 2. 2026, s katerim prosilec že razpolaga. Enako velja tudi za dopise, ki so sicer brez konkretne vsebine.

Sklepno

(27) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka (varstvo osebnih podatkov) in tretjega odstavka (ni podan pravovarstveni interes) 248. člena ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(28) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(29) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Navedeno dejstvo tudi za organ ni sporno, saj to izhaja iz odgovora na tožbo v zadevi I U 12/2011 (glej 4. točko sodbe I U 12/2011-14 z dne 19. 12. 2012).

[2] Tako na primer Boris Hlavaty v Odvetniška zbornica kot pravna oseba javnega prava, diplomsko delo, PF LJ, 2003, stran 29.

^[3] Tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-371/98-34 z dne 24. 5. 2001, v 15. točki.

[4] Tako tudi Pirnat stan 142.

[5] Iz upravno sodne prakse izhaja le sodba Upravnega sodišča št. IV U 117/2022-15 z dne 10. 1. 2023, v kateri so bile v presoji informacije javnega značaja Inženirske zbornice Slovenije. Slednja je prav tako kot organ javnopravna zbornica. V navedeni zadevi sodišče ni dvomilo, da Inženirska zbornica Slovenije ne bi bila pravna oseba javnega prava in zavezana na celotnem področju delovanja.

[6] Glej R. Pirnat: Statusnopravni problemi pravnih oseb na področju javnega prava, Pravna fakulteta, Inštitut za primerjalno pravo, 1999 stran 141, G. Virant v Javna uprava (2009).

[7] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[8] Npr. sodba Upravnega sodišča št. IV U 103/2023-26 z dne 15. 11. 2024.