prosilec - Odvetniška zbornica Slovenije

Številka: 090-135/2026/11

Datum: 8. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 19. 3. 2026, zoper odločbo Odvetniške zbornice Slovenije, Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-373/2026 z dne 18. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

                                                                           ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 19. 3. 2026, zoper 1. točko izreka odločbe Odvetniške zbornice Slovenije, št. 090-373/2026 z dne 18. 3. 2026, se v delu, s katerim je bila zahteva zavrnjena, delno ugodi, 1. točka izreka izpodbijane odločbe se v delu, s katerim je bila zahteva zavrnjena, odpravi in se odloči »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki tudi Evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, na način, da v njej prekrije vse podatke v 1. in 2. stolpcu tabele.«

2.     Pritožbi prosilca z dne 19. 3. 2026, zoper 2. točko izreka odločbe Odvetniške zbornice Slovenije, št. 090-373/2026 z dne 18. 3. 2026,  se delno ugodi, 2. točka izreka izpodbijane odločbe se delno odpravi in se odloči: »Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki:

-       zaslonsko sliko: Prijave – obdobje 1. 1. 2026 - 31. 3. 2026,

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 10. 2025- 31. 12. 2025,

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 7. 2025 - 30. 9. 2025,

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 4. 2025 - 30. 6. 2025

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 1. 2025 - 31. 3. 2025

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 10. 2024 - 31. 12. 2024

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 7. 2024 – 30. 9. 2024

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 4. 2024 – 30. 6. 2024

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 1. 2024 – 31. 3. 2024

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 10. 2023 – 31. 12. 2023

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 7. 2023 -30. 9. 2023

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 4. 2023 – 30. 6. 2023

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 1. 2023 – 31. 3. 2023

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 10. 2022 – 31. 12. 2022

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 7. 2022 – 30. 9. 2022

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 4. 2022 - 30. 6. 2022

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 1. 2022 – 31. 3. 2022

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 10. 2021 – 31. 12. 2021

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 7. 2021 – 30. 9. 2021

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 4. 2021 – 30. 6. 2021

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 1. 2021 – 31. 3. 2021

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 7. 2020 – 30. 9. 2020

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 4. 2020 - 30. 6. 2020

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 1. 2020 – 31. 3. 2020

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 7. 2019 – 1. 10. 2019

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 4. 2019 – 30. 6. 2019

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 1. 2019 – 31. 3. 2019

-       zaslonsko sliko:  Prijave – obdobje 1. 10. 2018 – 1. 1. 2019

-       dokument: Statistika obdobje 1. 7. -1. 10. 2018

-       dokument: Statistika obdobje 1. 4. - 1. 7. 2018

-       dokument: Statistika obdobje 1. 1. – 1. 4. 2018

-       dokument: Statistika obdobje 1. 10. 2017 – 1. 1. 2018

-       dokument: Statistika obdobje 1. 7. – 1. 10. 2017

-       dokument: Statistika obdobje 1. 4. -1. 7. 2017

-       dokument: Statistika obdobje 1. 1. -1. 4. 2017

-       dokument: Statistika obdobje 1. 10. 2016 – 1. 1. 2017

-       dokument: Statistika obdobje 1. 7. -1. 10. 2016

-       dokument: Statistika obdobje 1. 1. 2016 – 1. 4. 2016

-       dokument: Statistika obdobje 1. 10. 2015 – 1. 1. 2016

-       dokument: Statistika obdobje 1. 7. 2015 -1. 10. 2015

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2011 do 29. 2. 2012:  stran 49 v celoti; na strani 50: prve štiri odstavke;  na strani 51: drugi n tretji odstavek pod točko3.; na strani 45: podatek o številu prijav različnih prijaviteljev;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2010 do 28. 2. 2021: stran 36 v celoti, razen navedbe disciplinskega tožilca; stran 37 do navedbe »Povzetek:«; stran 38: drugi in tretji odstavek pod 3. točko; str. 35: podatek o številu prijav različnih prijaviteljev;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2012 do 28. 2. 2013: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; stran 60: besedilo pod točko II, razen navedbe predsednice, besedilo pod točko III; stran 61: Povzetek stanja zadev pri Disciplinskem tožilcu in namestnikih, brez navedbe disciplinskega tožilca, celotno besedilo pod točko 2; stran  62: prvih pet odstavkov, stran 64: zadnji trije odstavki pod točko 3;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2013 do 28. 2. 2014: število prijav s strani različnih prijaviteljev; stran 51: prva dva odstavka v točki II. ; stran 52: prva dva odstavka pod točko 1.; stran 53: celotna stran, brez navedbe disciplinskega tožilca; stran 54: celotno besedilo do navedbe »Očitane kršitve pri…«; stran 55: drugi in tretji odstavek pod točko 3.;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2014 do 28. 2. 2015: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; stran 43: celotno besedilo, rez navedbe predsednice; stran 44: prva dva odstavka, zadnji odstavek in povzetek stanja zadev; stran 45: celotno besedilo stran 46: prvi odstavek; stran 47: drugi in tretji odstavek pod točko 3.;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2015 do 29. 2. 2016: stran 50: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev, besedilo pod točko II:, stran 51: celotno besedilo  brez navedbe predsednice; stran 52: celotno besedilo brez navedbe disciplinskega tožilca; stran 53: celotno besedilo; stran 54: celotno besedilo do navedbe »Očitane kršitve pri…«; stran 55: celotno besedilo pod točko 3.; 

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2016 do 31. 1. 2017: stran 52: podatek o številu administrativno obravnavanih prijav, celotno besedilo pod točko II; stran 53: prvi odstavek na vrhu strani; prvi in drugi odstavek pod točko III.; stran 54: celotno besedilo; stran 55: prvi štirje odstavki do navedbe »Očitane kršitve pri…«; stran 56: drugi in tretji odstavek pod točko 3.; stran 57: prva dva odstavka na vrhu strani;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 2. 2017 do 28. 2. 2018: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; stran 82: celotno besedilo pod točko II., stran 83: celotno besedilo, brez navedbe predsednice Komisije za etiko; stran 84; Povzetek stanja zadev pri Disciplinskem tožilcu in namestnikih; stran 85: celotno besedilo do navedbe »Očitane kršitve pri…«; stran 86: zadnji odstavek pod točko 3, stran 87 drugi odstavek;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2018 do 28. 2019: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; stran 56: prva dva odstavka; stran 57: prva dva odstavka, stran 58: celotno besedilo brez navedbe Disciplinskega tožilca; stran 59: Odločitve o pravnomočno zaključenih zadevah, drugi odstavek na vrhu strani; stran 60: tretji odstavek;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2019 do 29. 2. 2020: stran 39: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; stran 40: celotno besedilo brez navedbe predsednice Komisije za etiko, stran 41: prvi in drugi odstavek; Povzetek stanja zadev pri Disciplinskem tožilcu; stran 42: celotno besedilo brez navedbe Disciplinskega tožilca; stran 43: drugi odstavek na vrhu strani; celotno besedilo pod točko 3;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2020 do 28. 2. 2021: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; prvi štirje odstavki v poglavju II. Poročilo od delu Komisije za etiko; celotno besedilo pod poglavjem 1. Poročilo o delu Disciplinskega tožilca, brez navedbe disciplinskega tožilca; drugi, tretji, četrti in peti odstavek v poglavju 2. Poročilo o delu Disciplinske komisije I. stopnje; drugi odstavek v poglavju 3. Poročilo o delu Disciplinske komisije II. stopnje;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2021 do 28. 2. 2022: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; prvi štirje odstavki v poglavju II. Poročilo od delu Komisije za etiko; celotno besedilo pod poglavjem 1. Poročilo o delu Disciplinskega tožilca, brez navedbe disciplinskega tožilca; drugi, tretji, četrti in peti odstavek v poglavju 2. Poročilo o delu Disciplinske komisije I. stopnje; drugi, tretji in četrti odstavek v poglavju 3. Poročilo o delu Disciplinske komisije II. stopnje;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje 1. 3. 2022 do 28. 2. 2022: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; prvi štirje odstavki v poglavju II. Poročilo od delu Komisije za etiko; celotno besedilo pod poglavjem 1. Poročilo o delu Disciplinskega tožilca, brez navedbe disciplinskega tožilca; drugi, tretji, četrti in peti odstavek v poglavju 2. Poročilo o delu Disciplinske komisije I. stopnje; drugi, tretji, četrti in peti odstavek v poglavju 3. Poročilo o delu Disciplinske komisije II. stopnje;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje za obdobje 1. 3. 2023 do 29. 2. 2024: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; prvi štirje odstavki v poglavju II. Poročilo od delu Komisije za etiko; celotno besedilo pod poglavjem 1. Poročilo o delu Disciplinskega tožilca, brez navedbe disciplinskega tožilca; celotno besedilo v poglavju 2. Poročilo o delu Disciplinske komisije I. stopnje, brez navedbe predsednika te komisije; drugi, tretji, četrti in peti odstavek v poglavju 3. Poročilo o delu Disciplinske komisije II. stopnje;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje za obdobje 1. 3. 2024 do 28. 2. 2024: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; stran 46: prvi in drugi odstavek; stran 48: celoto besedilo; stran 49: celotno besedilo, brez navedbe disciplinskega tožilca; stran 50: drugi, tretji in četrti odstavek; stran 51: prvi in drugi odstavek; stran 52: drugi odstavek, stran 53: celotno besedilo, brez navedbe predsednika te komisije, stran 53: drugi, tretji, četrti in peti odstavek;

-       iz Poročila o delu OZS za obdobje za obdobje 1. 3. 2025 do 28. 2. 2026: stran 44: podatek o številu prijav s strani različnih prijaviteljev; stran 45: prvi, drugi in tretji odstavek; stran 46: celoto besedilo, brez navedbe disciplinskega tožilca; stran 47: drugi, tretji in četrti odstavek; stran 48: prvi in drugi odstavek; stran 49: celotno besedilo, brez navedbe predsednika te komisije, stran 50: drugi, tretji in četrti odstavek.         

3.     Pritožba prosilca z dne 19. 3. 2026 se v delu, v katerem je organ, v skladu s 1. točko izreka             te odločbe, dolžan prekriti varovane osebne podatke, in v delu, ki se nanaša na podatke o številu nepopolnih in popolnih prijav in o številu neutemeljenih popolnih prijav, in zoper 4. točko  izreka odločbe Odvetniške zbornice Slovenije, št. 090-373/2026 z dne 18. 3. 2026, zavrne.

4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Zahteva

Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne, 18. 2. 2026, od organa zahteval:

1. vse podatke iz evidence o izrečenih disciplinskih ukrepih, ki jo vodi Odvetniška zbornica, in sicer za vse disciplinske ukrepe izrečene v obdobju od leta 2010 do sedaj,

2. vse kopije formalno izraženih odločitev Upravnega odbora oziroma pristojnega organa Odvetniške zbornice o odobritvi ali zavrnitvi zaprosila člana zbornice (odvetnika/ce), za mirovanje opravljanja funkcije odvetniškega poklica na podlagi 22. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv, opomba IP),

3. podatke o številu prijav disciplinskih kršitev zoper odvetnike (ne zoper odvetniške kandidate), v obdobju od leta 2010 do sedaj oziroma morebitno statistiko prijav za predhodno navedeno obdobje, in sicer tako, da bo razvidno; 

- število prijav disciplinskih kršitev, 

- število prijav kršitev poklicnega kodeksa etike odvetnikov, 

- število nepopolnih in popolnih prijav, število obravnavanih prijav, 

- število neutemeljenih popolnih prijav, 

- število ugotovljenih kršitev kodeksa poklicne etike odvetnikov in 

- število prijav disciplinskih kršitev ter kršitev kodeksa, ki so bile zavrnjene kot neutemeljene, 

- število zahtev disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, 

- število uvedenih postopkov, ugotovljenih kršitev in izrečenih disciplinskih ukrepov po pristojnih organih:   

  disciplinska komisija 1. stopnje, disciplinska komisija 2. stopnje in disciplinsko sodišče. 

Podatke je želel prejeti v elektronski obliki in navajal, da, če zaprošene informacije vsebujejo podatke, ki niso informacije javnega značaja, prosi za delni dostop. 

Izpodbijana odločba

Organ je v zvezi s prosilčevo zahtevo izdal odločbo, št. 090-373/2026 z dne 18. 3. 2026,  (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Z njo je:

- s 1. točko izreka je glede 1. točke zahteve: ugodil prosilčevi zahtevi za vse podatke iz evidence o disciplinskih ukrepih, ki jo vodi organ, izrečenih v obdobju od leta 2010 do sedaj, v delu, ki se nanaša na disciplinske ukrepe izrečene pred disciplinskim sodiščem, v preostalem delu je ta del zahteve zavrnil;

- z 2. točko izreka je glede 3. točke zahteve: zavrnil dostop do podatkov o številu prijav disciplinskih kršitev zoper odvetnike, v obdobju od leta 2010 do sedaj, oziroma za statistiko prijav za isto obdobje, tako da bo razvidno:  

-       število prijav disciplinskih kršitev, 

-       število prijav kršitev poklicnega kodeksa etike odvetnikov, 

-       število nepopolnih in popolnih prijav, 

-       število obravnavanih prijav, 

-       število neutemeljenih popolnih prijav, 

-       število ugotovljenih kršitev kodeksa poklicne etike odvetnikov,

-       število prijav disciplinskih kršitev ter kršitev kodeksa, ki so bile zavrnjene kot neutemeljene, 

-       število zahtev disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, 

-       število uvedenih postopkov, ugotovljenih kršitev in izrečenih disciplinskih ukrepov po pristojnih organih: Disciplinska komisija I. stopnje in Disciplinska komisija II. stopnje., 

 - s 3. točko izreka je glede dela 8. alineje 3. točke zahteve: ugodil zahtevi prosilca za podatke o številu uvedenih postopkov, ugotovljenih kršitev in izrečenih disciplinskih ukrepov pred disciplinskim sodiščem, v obdobju od leta 2010 do sedaj;

- s 4. točko izreka je glede 2. točke zahteve: zavrnil zahtevo za vse kopije formalno izraženih odločitev Upravnega odbora OZS oziroma pristojnega organa OZS o odobritvi ali zavrnitvi zaprosila člana zbornice (odvetnika/ce), za mirovanje opravljanja funkcije odvetniškega poklica na podlagi 22. člena ZOdv.

V razlogih je navajal, da je zavrnil del zahteve, ki se nanaša na informacije glede disciplinskih postopkov ter postopkov pred Komisijo za etična vprašanja, katere organ prek Disciplinske komisije I. stopnje, Disciplinske komisije II. stopnje in Komisije za etična vprašanja vodi zoper svoje člane, saj je ugotovil, da ta ne predstavlja tiste dejavnosti organa, katero bi ta opravljal v okviru javnega pooblastila. Kar se tiče vodenja teh postopkov, organ tako nima funkcije nosilca javnega pooblastila in tako tudi informacije, ki se nanašajo na te postopke, ne sodijo med informacije javnega značaja, dostop do katerih ureja ZDIJZ.  

Delu zahteve, ki se nanaša na podatke iz evidence OZS o disciplinskih ukrepih, izrečenih pred disciplinskim sodiščem v obdobju od leta 2010 do sedaj, je ugodil. Pojasnil je, da skladno z 62. členom Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) disciplinsko sodišče odloča v senatu, ki ga sestavljata dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije odvetniki. Predsednik senata je sodnik. V primeru vložitve pritožbe zoper odločitev disciplinskega sodišča o tej odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije v senatu petih sodnikov.

Kar se tiče zavrnitve prosilčeve zahteve v delu glede kopij formalno izraženih odločitev Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije, oziroma pristojnega organa Odvetniške zbornice Slovenije o odobritvi ali zavrnitvi zaprosila člana zbornice (odvetnika/ce), za mirovanje opravljanja funkcije odvetniškega poklica na podlagi 22. člena ZOdv, pa je zahtevo zavrnil, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za osebne podatke, razkritje katerih bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in bi pomenilo neustaven poseg v človekovo pravico do varstva osebnih podatkov. Posredovanje kopij vseh odločb organa za čas od 2010 do sedaj (torej za obdobje več kot 16 let), s katerimi je bilo odločeno o statusu mirovanja vrste članov organa, bi namreč predstavljajo nezakonito obdelavo podatkov in bi bilo v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Splošno uredbo o varstvu podatkov. 

Ob vročitvi odločbe je organ prosilcu, z dopisom št. 373/2026 z dne 18. 3. 2026, posredoval dokument: Evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov v obdobju od 2010 do danes, ki se nanaša na disciplinske ukrepe izrečene pred disciplinskim sodiščem (1. točka izreka izpodbijane odločbe v delu, s katerim je bilo ugodeno 1. točki zahteve, opomba IP). Poleg tega je v dopisu še navajal, da je v obdobju od 2010 do danes bilo pred disciplinskim sodiščem zoper člane OZS uvedenih 21 disciplinskih postopkov, ugotovljenih je bilo 10 kršitev in izrečenih 10 disciplinskih ukrepov.

Pritožba

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo iz razlogov nepopolnega ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega prava in pravil postopka. Navajal je:

- da je organ napačno razlagal pojem javnega pooblastila. Materialnopravno zmotna je ugotovitev organa, da disciplinski postopki in etični postopki ne sodijo v okvir javnega pooblastila. ZOdv izrecno določa, da je odvetništvo del pravosodja. Zato ne gre za klasično zasebno dejavnost, temveč za dejavnost, ki neposredno prispeva k delovanju pravne države. Disciplinski nadzor nad odvetniki je neločljiv del te funkcije. Brez učinkovitega nadzora nad ravnanjem odvetnikov ni mogoče zagotavljati zakonitega zastopanja strank, varstva pravic strank niti zaupanja javnosti v odvetništvo oziroma pravosodni sistem, del katerega je odvetništvo po ustavi in zakonu. Organ na podlagi zakona odloča o pravici do opravljanja poklica, vodi evidence izvaja nadzor nad opravljanjem poklica in vodi disciplinske postopke. Disciplinski postopki niso "interna stvar" članstva, temveč instrument regulacije poklica, ki ima neposreden vpliv na javnost. Gre za klasično izvrševanje javnega interesa, saj se z njimi varuje integriteta pravnega sistema, se sankcionira kršitve poklicnih pravil, se zagotavlja standarde opravljanja odvetniške dejavnosti. Zato je poskus organa, da disciplinske postopke izloči iz sfere javnega pooblastila, očitno zmoten in namenjen izogibanju transparentnosti. Poudaril je, da pri presoji informacij javnega značaja ni odločilno zgolj formalno poimenovanje pristojnosti, temveč njihova dejanska narava in učinek. Disciplinski postopki odločajo o pravicah in obveznostih odvetnikov, ki lahko vodijo do sankcij (opomin, denarna kazen, izbris iz imenika), in imajo posledice za opravljanje poklica. To so tipične oblasti podobne funkcije (kvazi-javne), ki po svoji naravi sodijo v okvir izvajanja javnih nalog. Zato je stališče organa v nasprotju z namenom in ciljem ZDIJZ, ki zasleduje transparentnost pri vseh subjektih, ki izvajajo javno relevantne funkcije.

- dalje je navajala, da je izpodbijana odločba notranje nekonstistentna, saj organ na eni strani priznava da sodi odločanje o mirovanju pravice opravljanja odvetniškega poklica v okvir javnega pooblastila, torej svoj poseben položaj, urejen z zakonom, na drugi strani pa ključni del svojih pristojnosti (disciplinski nadzor) obravnava kot zasebno sfero. Takšna razlaga vodi v nekonsistenten in nesklepčen rezultat. Najpomembnejši mehanizem nadzora nad odvetniki bi bil s tem popolnoma izvzet iz javnosti, kar je po prepričanju pritožnika v očitnem nasprotju z veljavnimi materialno-pravnimi predpisi, še zlasti pa z načelom transparentnosti in načelom javnega interesa, ki ga inter alia izraža tudi ZOdv.

- poleg tega pa, tudi če bi bilo mogoče (kar pritožnik prereka), da določeni podatki predstavljajo izjemo, bi moral organ presoditi možnost anonimizacije omogočiti dostop do vsebinskega dela odločb o mirovanju kot tudi vseh drugih zaprošenih odločb o disciplinskih postopkih in vseh zaprošenih podatkov, do katerih bi se morala konkretno opredeliti glede obstoja in konkretno (ne zgolj pavšalno), obrazložiti morebitne razloge o izjemi dostopa do informacij javnega značaja. Organ tega ni storil, niti ni obrazložil, zakaj to ne bi bilo mogoče, s čimer je kršil zavezujoče načelo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ;

- navaja še, da iz izpodbijane odločbe ni razvidno, ali vsi zaprošeni dokumenti oziroma podatki obstajajo, ali je torej dejansko stanje ugotovljeno v celoti in popolnoma, ni razvidno (obrazloženo), zakaj so določeni obstoječi (zaprošeni) podatki izjema od dostopa do IJZ, ni obrazloženo, zakaj ni mogoč delni dostop, kar samo po sebi pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka oziroma onemogoča učinkovit preizkus pravilnosti izpodbijane odločbe:

- na koncu je še poudaril, da je razlaga Odvetniške zbornice, da disciplinski in etični postopki pred disciplinskimi komisijami l. in II. stopnje ter etično komisijo vključno z njihovimi odločitvami ne sodijo v okvir javnega pooblastila, iz vseh zgoraj navedenih razlogov pravno napačna, v nasprotju z vlogo odvetništva kot dela pravosodja, v nasprotju z namenom transparentnosti in vodi v nedopustno zapiranje nadzora nad delovanjem poklica, ki deluje v javnem interesu.

Predlaga, da IP ugodi pritožbi in organu naloži posredovanje vseh kopij originalnih odločb oziroma zaprošenih dokumentov, vsaj v obliki delnega dostopa, če za to obstajajo zakoniti razlogi.

Odstop pritožbe

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 090-373/2026 z dne 31. 3. 2026. Pritožbi je priložil dokumente zadeve, skupaj z dokumentom (evidenco), ki jo je posredoval  prosilcu v obsegu ugoditve zahtevi.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil (dopis IP, št. 090-135/7 z dne 29. 5. 2026). Odgovor organa, št. 373/2026 z dne 15. 6. 2026, je IP prejel 18. 6. 2026.

Pritožbena presoja

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Upoštevaje izpodbijano odločbo in pritožbene navedbe, IP ugotavlja, da prosilec s pritožbo izpodbija:

-       1. točko izreka izpodbijane odločbe, v delu, ki se nanaša na podatke iz evidence o disciplinskih ukrepih oziroma postopkih pred Disciplinsko komisijo I. stopnje in komisije II. stopnje ter postopkov pred Komisijo za etična vprašanja,

-       2. točko izreka izpodbijane odločbe, in

-       4. točko izreka izpodbijane odločbe.

V obravnavani zadevi je spornih več vprašanj:

1.     Ali je pravilna odločitev organa, da je zavrnil dostop do informacij oziroma podatkov glede disciplinskih postopkov pred Disciplinsko komisijo I. stopnje in komisije II. stopnje ter postopkov pred Komisijo za etična vprašanja, ki jih organ (preko teh komisij) vodi zoper svoje člane, iz razloga, da ti ne predstavljajo tiste dejavnosti organa, katero bi ta opravljal v okviru javnega pooblastila, zato ne sodijo med informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ (del 1. točke izreka in 2. točka izreka izpodbijane odločbe).

2.     Ali je pravilna odločitev organa, da je, na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, v celoti zavrnil dostop do odločitev Upravnega odbora OZS oziroma pristojnega organa OZS o odobritvi ali zavrnitvi zaprosila člana zbornice (odvetnika/ce), za mirovanje opravljanja funkcije odvetniškega poklica na podlagi 22. člena ZOdv, ne da bi pri tem uporabil možnost delnega dostopa do dokumentov in prekril varovane osebne podatke, kakor je zahtevo postavil prosilec.

Primarno pa je v obravnavanem primeru sporno, ali je organ zavezanec po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja ali samo v okviru javnega pooblastila, podredno pa je sporno, ali je organ ugotovil pravilno, da predstavljajo zahtevani podatki varovane osebne podatke.

Zavezanost organa po ZDIJZ

Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ zavezanec po ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja ali samo v okviru javnega pooblastila.

IP se je do zavezanosti organa po ZDIJZ opredelil že v svoji odločbi št. 090-237/2024/2 z dne 24. 11. 2024, s katero je ugotovil, da je organ po načinu ustanovitve, namenu delovanja, nalogah in javnih pooblastilih, razmerju do države, ter zaradi obveznega članstva in članarine kot javnopravne dajatve, pravna oseba javnega prava. Glede na določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ je organ kot pravna oseba javnega prava zavezan za posredovanje informacij javnega značaja na celotnem področju svojega delovanja.

V zvezi z navedenim se IP v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev svoje odločbe št. 090-237/2024/2 z dne 24. 11. 2024 (predvsem strani 2 – 5) ter v zvezi s statusom organa kot osebe javnega prava ponovno poudarja:

- Eden najpomembnejših opredelilnih elementov oseb javnega prava je njihova ustanovitev z javnopravnim aktom. Organ je bil ustanovljen z zakonom, in sicer z ZOdv.^[1]

- Nadalje je ugotoviti, da je eden izmed identifikacijskih kriterijev za opredelitev statusa osebe javnega prava tudi dejstvo, da organizacija zasleduje javni interes. Osebe javnega prava ne morejo opravljati zgolj zasebne dejavnosti v interesu svojih članov. Na področju »svobodnih poklicev«, kamor sodijo tudi odvetniki, javni interes terja določene omejitve gospodarske pobude (konkurence) in ustanovitev posebnega javnopravnega telesa, ki skrbi za ohranjanje kvalitete poklicne dejavnosti in za nadzor nad njenim izvajanjem. Republika Slovenija je ustanovila organ z obveznim članstvom, da je nadzor nad vsemi odvetniki zagotovljen, hkrati pa je tudi razvoj odvetniškega poklica v javnemu interesu, saj se z izboljšanjem odvetniških storitev približujemo cilju pravne in socialne države.^[2]

- Naslednji opredelilni element organa kot osebe javnega prava so njegove naloge, ki so za organ določene z ZOdv, in sicer v 42. členu ZOdv, pa tudi v nadaljnjih določbah. Druge naloge v 7. členu določa statut organa, k sprejemu katerega podaja soglasje Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada). Vprašanje odnosa pravne osebe javnega prava do oblasti na način, da oblast nadzoruje in sodeluje pri njenem delovanju, je prav tako pomembna okoliščina pravnih oseb javnega prava. ZOdv nalaga organu, da sprejme statut in uredi določena področja, hkrati pa ni povsem neodvisen, saj k njegovem sprejemu podaja soglasje Vlada. K Odvetniški tarifi sicer podaja soglasje Ministrstvo za pravosodje, disciplinsko sodišče pri organu pa sestavljajo tudi sodniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Javna funkcija se izvaja tudi preko javnopravnih aktov, za izdajanje katerih je treba imeti javno pooblastilo. OZS ima javno pooblastilo za odločanje o vpisu v imenike odvetnikov, odvetniških kandidatov in pripravnikov. O tem odloča na podlagi določb splošnega upravnega postopka. Prav tako pa na podlagi zakonskega pooblastila sprejema odvetniško tarifo (19. člen ZOdv) in druge splošne akte, kot na primer Kodeks odvetniške poklicne etike, Statut^[3], ki zavezujejo njegove člane.

- Obvezno članstvo je prav tako pomembna opredelilna okoliščina, da je organ kot zbornično združenje pravna oseba javnega prava. Članstvo je obvezno za vse odvetnike, odvetniške kandidate in odvetniške pripravnike, ki želijo opravljati odvetniški poklic v Republiki Sloveniji. Prav tako pa ima organ monopolni položaj, saj je v Republiki Sloveniji le ena odvetniška zbornica, ki odloča tudi o podelitvi dovoljenja za opravljanje odvetniškega poklica. Monopolni položaj organa pa se kaže nasproti uporabnikov storitev, saj s sprejemom Odvetniške tarife določa cene storitev članov zbornice. V zvezi s financiranjem organa IP sicer ugotavlja, da organ ni posredni niti neposredni uporabnik proračuna, kljub temu pa je s financiranjem povezano obvezno članstvo. V primeru, ko je članstvo obvezno, je narava članarine javna dajatev^[4]. Slednje pa zopet kaže na njen javnopravni status.

Vsi ti pravni poudarki so skladni tudi z novejšo prakso Upravnega sodišča, sprejeto v nedavni sodbi opr. št. III U 215/2025-32 z dne 20. 5. 2026, v kateri je sodišče odgovor na vprašanja, ali je OZS druga oseba javnega prava, pri kateri je koncentracija javnopravni značilnosti taka, da jo je mogoče umeščati med druge osebe javnega prva v smislu 1. člena ZDIJZ, iskalo v delovnem področju OZS. Ob upoštevanju prakse Vrhovnega sodišča (sklepa X Ips 96/2011 z dne 4. 4. 20212 in X Ips 327/2017 z dne 23. 1. 2018) je zaključilo, da ja ima OZS vse atribute, da jo je mogoče opredeliti kot drugo osebo javnega prava. Odgovor na vprašanje, ali je njeno delovno področje, iz katerega izhajajo zahtevane informacije, tako, da bi lahko vplivalo na izvajanje javnopravnih nalog, pa je treba iskati v koncentraciji javnopravnih značilnosti OZS. Sodišče je izrecno poudarilo, da teh značilnosti ne gre iskati le v OZS podeljenih javnih pooblastilih za vodenje imenika in sprejem odvetniške tarife, pač pa tudi v načinu ustanovitve (z zakonom), v obveznem članstvu, načinu izvajanja javnih pooblastil in predvsem pomenu odvetništva, ki je del pravosodje in s tem po vsebini svojega dela izvaja naloge v javnem interesu. Že to, da je odvetništvo del pravosodja, sodišču kaže, da delovnega področja OZS ni mogoče razumeti kot prevladujoče zasebnopravnega, kot zagovarja organ. Enak zaključek potrjuje tudi Statut, kot najvišji akt, ki določa pravila delovanja OZS, ki pa niso prepuščena zgolj notranji odločitvi OZS, pač pa je njihova veljavnost vezana na soglasje Vlade Republike Slovenije. Sodišče zaključi, da je opisana koncentracija javnopravnih značilnosti bistvena za delovanje OZS in je zato OZS treba uvrstiti med druge pravne osebe javnega prava v smislu 1. člena ZDIJZ. Posledično je moč zaključiti, da je OZS kot taka pravna oseba javnega prava iz 1. člena ZDIJZ zavezana za dostop do informacij javnega značaja v okviru celotnega svojega delovnega področja.

Navedena sodba je bila sicer sprejeta ob drugačnem dejanskem stanju (zahtevane oziroma presojane so bile druge informacije kot v obravnavani zadevi), vendar IP meni, da je stališča sodišča v njej mogoče aplicirati tudi na predmetno zadevo. Vsi poudarki sodišča, ki kažejo na koncentracijo javnopravnih značilnosti OZS, veljajo namreč tudi za zahtevane informacije v obravnavani zadevi, tj. za podatke o disciplinskih postopkih pred Disciplinsko komisijo I. in II. stopnje, pred Komisijo za etična vprašanja in za postopke glede mirovanja odvetniškega poklica. Po oceni IP namreč navajanja organa v dopisu št. 373/2026 z dne 15. 6. 2026, da se s temi postopki ne sprejema odločitev, ki bi vplivale na pravico opravljati odvetniški poklic, ne morejo pomeniti, da glede teh postopkov prevladujejo zasebnopravni elementi in da zato organ glede njih ni zavezan za dostop do informacij javnega značaja kot oseba javnopravnega prava po 1. členu ZDIJZ. Koncentracija javnopravnih značilnosti organa, kot je pojasnjena v zgoraj navedeni sodbi, namreč seže tudi do teh postopkov. Vsi ti postopki so namreč povezani z izvrševanjem odvetniškega poklica, kot dela pravosodja, (vsaj deloma) urejeni z javnopravnimi predpisi ZOdv in predvsem s Statutom, kot najvišjim aktom, ki določa pravila delovanja OZS, ki pa niso prepuščena zgolj notranji odločitvi OZS, saj je njegova veljavnost vezana na soglasje Vlade RS. Poleg tega ne gre prezreti, da so javnopravni elementi tem postopkov zaznavni tudi v določbah tretjega odstavka 60. člen ZOdv, ki določa, da OZS na svojih spletnih straneh za posamezno leto javno objavlja in najmanj vsake tri mesece posodablja z novimi podatki: glede disciplinskih postopkov in postopkov zaradi kršitve Kodeksa odvetniške poklicne etike število prejetih pobud oziroma zahtev, število postopkov, število izrečenih ukrepov oziroma sprejetih mnenj, število zastaranih postopkov ter vrsto izrečenih ukrepov (2. alineja), izrečene pravnomočne disciplinske ukrepe skupaj z obrazložitvijo za obdobje dveh let po izrečenem ukrepu brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov (3. alineja);  mnenja organov, pristojnih za odločanje o kršitvah Kodeksa odvetniške poklicne etike, brez objave osebnih in drugih varovanih podatkov (4. alineja).

Enako velja za določbo 65. Člen ZOdv, ki določa, da podrobnejše določbe o postopku pred disciplinsko komisijo ureja statut Odvetniške zbornice Slovenije (prvi odstavek). Pravnomočna odločba disciplinske komisije prve ali druge stopnje ali disciplinskega sodišča se pošlje OZS zaradi izvršitve in vpisa v evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov ter ministru, pristojnemu za pravosodje (drugi odstavek). Pravnomočna odločba disciplinskega organa OZS je izvršljiva (tretji odstavek). Pravnomočna odločba, s katero je bila izrečena denarna kazen ali naložena povrnitev stroškov disciplinskega postopka, je izvršilni naslov, na podlagi katerega se na predlog OZS lahko izvede prisilna izterjava v postopku sodne izvršbe (četrti odstavek). V petem odstavku pa je določeno, da OZS vodi evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, v kateri so zaradi uporabe podatkov v disciplinskem postopku pri uvedbi ali izrekanju disciplinskih ukrepov vsebovani naslednji podatki iz pravnomočnih odločb o izrečenih disciplinskih ukrepih:

- ime in priimek odvetnika, odvetniškega kandidata ali odvetniškega pripravnika,

- naslov sedeža odvetniške pisarne,

- številka in datum odločbe,

- izrečen disciplinski ukrep.

Upoštevaje vse navedeno je mogoče zaključiti, da je tudi na področju dela glede vseh informacij, ki jih je zahteval prosilec v obravnavanem primeru, OZS treba uvrstiti med druge osebe javnega prava v smislu 1. člena ZDIJZ . Zato je organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja glede vseh zahtevanih informacij.

IP tako pritrjujejo navedbam prosilca, da je organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja tudi zunaj okvira javnega pooblastila. Tudi v primeru, kot je obravnavani, ko organ disciplinskega postopka pred Disciplinsko komisijo I. in II. stopnje, postopkov pred Etično komisijo ali postopkov v zvezi z mirovanjem iz 22. člena ZOdv sicer ne izvaja na podlagi javnih pooblastil, to ne pomeni, da ne gre za informacijo javnega značaja, saj je organ pravna oseba javnega prava. Tak status namreč zavezuje k širši zavezanosti organa po ZDIJZ, kot »samo« izvajanje javnega pooblastila.

Takšna razlaga je skladna tudi s Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (t. i. Tromso konvencija^[5]). Državni zbor RS je Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov (v nadaljevanju Konvencija) sprejel 24. 1. 2023, zakon je začel veljati 22. 2. 2023, Republiko Slovenijo pa je, glede na 16. člen Konvencije, pogodba začela zavezovati s 1. julijem 2023. Konvencija predstavlja prvi zavezujoči mednarodni instrument, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi. Po določbah Konvencije so vsi uradni dokumenti načeloma javni in se od tega odstopa samo zaradi varovanja drugih pravic in legitimnih interesov. Med javne organe Konvencija šteje: vlado in upravne organe na državni, regionalni in lokalni ravni, zakonodajne in pravosodne organe, kadar izvajajo upravne funkcije v skladu z notranjim pravom in fizične ali pravne osebe, kadar opravljajo naloge upravnega organa (točka 2 a 1. člena). Kot »uradne dokumente« pa Konvencija razume vse informacije v kakršnikoli obliki, ki so jih pripravili ali prejeli in jih imajo javni organi (točka 2 b 1. člena). Konvencija tako, v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja pravnih oseb javnega prava, ne pozna t. i. delne zavezanosti, kot jo zagovarja organ (torej da je zavezan le glede podatkov, ki se nanašajo na izvajanje njegovih javnih pooblastil).

Upoštevajoč navedeno IP pojasnjuje, da je sklicevanje organa na sklep Upravnega sodišča, št. I U 901/2014 z dne 17. 12. 2014[6] in sklep Vrhovnega sodišča opr. št. I Up 37/2003 z dne 14. 9. 2006[7], neutemeljeno. IP poudarja, da sta bili obe zadevi sprejeti v drugačnih okoliščinah, ki se v dejanskem in pravnem stanju razlikujeta od obravnavane zadeve. V zadevi je bil izpodbijani akt mnenje Komisije za etiko Odvetniške zbornice Slovenije in ne akt o dostopu do tega dokumenta po ZDIJZ, v zadevi I Up 37/2003, pa akt, s katerim je Odvetniška zbornica Slovenije potrdila odločitev o disciplinskem ukrepu - opominu, ki ga je odvetniku izrekla disciplinska komisija prve stopnje. V obeh zadevah sta sodišči odločili, da ne gre za akta, ki se ju lahko izpodbija v upravnem sporu, saj ne gre za akta iz 1. člena Zakona o Upravnem sporu (ZUS-1 oziroma prej ZUS). Sodišči pa nista presojali dostopa do teh dokumentov z vidika ZDIJZ, temveč z vidika izvajanja javnih pooblastil, saj sta se ukvarjali z vprašanjem, ali gre za akta, ki se lahko izpodbijata v upravnem sporu. ZUS-1 v 1. členu opredeljuje, kdo so organi, zoper odločitve katerih se lahko vloži upravni spor. ZUS-1 v 1. členu določa, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil (v nadaljnjem besedilu: organi) na način in po postopku, ki ga določa ZUS-1, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo.

Sodišči se v navedenih sklepih torej nista spustili v presojo v upravnem sporu relevantnih okoliščin (s področja dostopa do informacij javnega značaja), ali je organ pravna oseba javnega prava. Namreč, za razliko od 1. člena ZUS-1, ki med »organe« ne našteva pravnih oseb javnega prava (kot citirano zgoraj, so organi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil in gre torej za numerus clausus pravnih subjektov), ZDIJZ v 1. členu izrecno navede »in druge osebe javnega prava«. Na podlagi navedenih odločitev torej ni bilo presojano, ali je organ pravna oseba javnega prava. Glede na navedeno sklicevanje nanje v obravnavanem primeru ni relevantno, še posebej ob zgoraj pojasnjenem stališču Upravnega sodišča iz sodbe III U 215/2025-32 z dne 20. 5. 2026, ki je sledilo stališčem IP[8], da je organ (v postopkih po ZDIJZ) pravna oseba javnega prava, kar ni dvoma tudi v teoriji[9]. Iz upravno sodne prakse pa izhaja tudi sodba Upravnega sodišča opr. št. IV U 117/2022-15 z dne 10. 1. 2023, v kateri so bile v presoji informacije javnega značaja Inženirske zbornice Slovenije. Slednja je prav tako kot organ javnopravna zbornica. V navedeni zadevi sodišče ni dvomilo, da Inženirska zbornica Slovenije ne bi bila pravna oseba javnega prava in zavezana na celotnem področju delovanja.

Informacija javnega značaja v obravnavanem primeru

Glede na vse predhodno navedeno, IP tako ugotavlja, da zahtevani podatki glede disciplinskih postopkov pred Disciplinsko komisijo I. stopnje in komisije II. stopnje ter postopkov pred Komisijo za etična vprašanja, in zahtevane informacije glede mirovanje opravljanja funkcije odvetniškega poklica, spadajo v delovno področje organa.

Upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je IP tako v nadaljevanju ugotavljal, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga v materializirani obliki na način, kot je zahtevo postavil prosilec.

·         Glede podatkov o disciplinskih postopkih pred Disciplinsko komisijo I. stopnje in komisije II. stopnje ter postopkov pred Komisijo za etična vprašanja

Glede zahtevanih informacij iz 1. točke prosilčeve zahteve, v delu, ki se nanaša na podatke iz evidence o disciplinskih ukrepih, oziroma postopkih pred Disciplinsko komisijo I. stopnje in komisije II. stopnje ter postopkov pred Komisijo za etična vprašanja, za vse disciplinske ukrepe izrečene v obdobju od leta 2010 do sedaj (glede katerih je organ zahtevo zavrnil), je organ IP, z dopisom, št. 373/2026 z dne 15. 6. 2026, posredoval tabelo - seznam izrečenih disciplinskih ukrepov, ki ga OZS vodi skladno s 65. členom ZOdv.

IP ugotavlja, da gre za dokument naslovljen »Evidenca izrečenih disciplinskih ukrepov«, ki ustreza delu 1. točke prosilčeve zahteve, v delu v katerem je bil zavrnjen s 1. točko izreka izpodbijane odločbe.

Ta dokument torej izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. Ne glede na navedeno, pa IP poudarja, da tudi v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, to še ne pomeni, da so dokumenti oziroma podatki tudi javno dostopni. V postopku po ZDIJZ se namreč dostop do podatkov oziroma dokumentov presoja z vidika načela erga omnes. Informacija javnega značaja, ki je prosto dostopna, je tako dostopna vsem, ne le prosilcu, saj se v postopku po ZDIJZ odloča o dostopu ne glede na pravni status ali osebni interes prosilca.

Z vpogledom v Evidenco izrečenih disciplinskih ukrepov, IP ugotavlja, da se v njem nahajajo tudi osebni podatki. Skladno s prvo točko 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov^[10], je v obravnavanem primeru ugotoviti, da so v tem dokumentu osebni podatki: imena in priimki posameznikov ter naslovi njihovih pisarn. Zato je IP preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga ali pa morajo biti ti podatki prekriti, ker so varovani (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-2). Splošna uredba o varstvu podatkov pa nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Prav tako prvi odstavek 74. člena ZVOP-2 predstavlja pravno podlago, v skladu s katero zavezanci po ZDIJZ posredujejo javnosti osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z ZDIJZ. V primerih presoje dostopa do podatkov pa je treba sicer izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov ter načela sorazmernosti. Slednje je zasledovano tudi v načelih omejitve namena in najmanjšega obsega podatkov iz točk (b) in (c) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov.

Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon. Vendar takšna zakonska podlaga, ki bi prosilcu dopuščala, da se seznani z osebnimi podatki (imeni in priimki odvetnikov in naslovi njihovih pisarn v povezavi z izrečenim disciplinskimi ukrepi pred disciplinsko komisijo I. in II. stopnje, ali pred Komisijo za etična vprašanja, IP ni poznana. V slovenskem pravnem redu namreč ne obstaja zakon, ki bi izrecno določal, da se lahko ti posredujejo prosilcem skupaj z osebnimi podatki, ne glede na določbe ZDIJZ. Javna dostopnost teh podatkov tudi ne izhaja iz nobene od določb ZOdv (npr. 60. ali 65. člen).

Prav tako po presoji IP, za razkritje teh osebnih podatkov, ne obstaja javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

V obravnavanem primeru se tako presoja IP osredotoča na tehtanje, ali je javni interes glede razkritja zahtevanih podatkov močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do varovanih osebnih podatkov odvetnikov navedenih v evidenci disciplinskih ukrepov.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«^[11]. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

IP ob tehtanju vseh argumentov zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanih podatkov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti osebni podatki ostanejo varovani. Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za njihovo razkritje. Ti podatki, v povezavi z ostalimi podatki v predmetni evidenci, niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri vsebini teh podatkov tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti. Javnemu interesu je dejansko zadoščeno že s tem, da je organ v pretežnem delu prosilcu ugodil in mu zahtevane podatke tudi posredoval.

Poudariti je treba tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so morebiti interesantni za javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti. V obravnavani zadevi se ti osebni podatki odvetnikov povezani z njihovimi postopki pred disciplinsko komisijo I. In II. stopnje ter Komisijo za etična vprašanja. V teh postopkih se ne odloča o pravici opravljati odvetniški poklic, temveč gre za notranji nadzor zbornice v zvezi z ravnanji njenih članov, zato razkritje teh osebnih podatkov tudi ni dovoljeno z vidika načela sorazmernosti. Obe disciplinski komisiji in Komisiji za etična vprašanja so neodvisni organi znotraj OZS, ki odločajo o spoštovanju poklicnega etičnega kodeksa, oziroma o disciplinski odgovornosti članov OZS zaradi kršitev poklicnih dolžnosti oziroma pravil stroke[12]. Gre za organe poklicnega združenja odvetnikov, ki delujejo izključno v skladu z notranjimi pravili zbornice, njihove odločitve pa ne morejo pripeljati do prenehanja pravice opravljati odvetniški poklic, torej do izbrisa iz imenika. 

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje osebnih podatkov odvetnikov v evidenci izrečenih disciplinskih ukrepov, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema po tretji točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih podatkov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Upoštevaje navedeno je IP v tem delu pritožbi delno ugodil, in organu naložil posredovanje dokumenta »Evidenca izrečenih disciplinskih ukrepov« z delnim dostopom, torej brez varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v 1. in 2. stolpcu tabele tega dokumenta (1. točka izreka te odločbe).

Glede podatkov, do katerih je organ z 2. točko izreka izpodbijane odločbe zahtevo zavrnil je, organ IP z dopisom, št. 373/2026 z dne 15. 6. 2026, pojasnil, da skladno 60. členom ZOdv, OZS na svojih spletnih straneh objavlja z zakonom določene podatke, zato je IP posredoval izpis statistike prijav in sprejetih odločitev disciplinskih organov ter Komisije za etiko za obdobje od 1. 7. 2015 do 31. 3. 2026. Po pregledu teh dokumentov, je IP ugotovil, da 41 dokumentov, od tega 29 zaslonskih slik spletne strani organa, naslovljenih »Prijave – obdobje«, ki se nanašajo na različna časovna obdobja in jih organ objavlja na podlagi 31. in 60. člena ZOdv. 12 (od teh 41) dokumentov pa je poimenovanih »Statistika – obdobje« za več časovnih obdobij.

Iz teh dokumentov izhajajo, za obdobje, na katerega se posamezni dokument nanaša, podatki o številu prejetih pobud oz. zahtev zaradi disciplinske kršitve, število prejetih pobud oziroma zahtev zaradi kršitve Kodeksa, število disciplinskih postopkov, število postopkov zaradi kršitve Kodeksa, število izrečenih disciplinskih ukrepov, število sprejetih mnenj zaradi kršitev Kodeksa, število zastaranih postopkov.

Ker je, glede na zgornje ugotovitve in presojo IP, organ zavezan po ZDIJZ tudi za dostop do teh dokumentov in ker je IP ocenil, da v zvezi s temi podatki ne obstaja nobena od izjem od prostega dostopa, je organ naložil posredovanje teh dokumentov v celoti (2. alineja 1. točke izreka te odločbe).

Poleg navedenih izpisov statistik, je organ, v zvezi s zahtevanimi podatki, do katerih je bil prosilcu zavrnjen dostop z 2. točko izreka izpodbijaje odločbe, v dopisu, št. 373/2026 z dne 15. 6. 2026, pojasnil, da OZS zbira in objavlja podatke skladno s določbama 60. in 65. člena ZOdv od 1. 7 .2015 dalje na podlagi novele ZOdv-D, ki je stopila v veljavo 31. 12. 2014. Pred 1. 7. 2015 OZS podatkov ni vodila na tak način. So pa nekateri podatki o prijavah, vendar ne vsi, ki jih zahteva prosilec, zajeti v letnih poročilih o delu OZS. Zato je IP, skupaj z navedenim dopisom, posredoval izpise relevantnih delov letnih poročil OZS za obdobje od leta 2010 do leta 2025, ki se nanašajo na delo administracije OZS, na delo disciplinskih organov OZS in na delo Komisije za etiko. Organ je še navajal, da je iz teh poročil mogoče posredno razbrati nekatere podatke, ki jih zahteva prosilec, vendar ne vseh. Organ namreč ne vodi z orodji IKT podprtih evidenc, iz katerih bi bilo mogoče na enostaven in hiter način pridobiti vse zahtevane dokumente, iz katerih izhaja število popolnih in nepopolnih prijav, število neutemeljenih popolnih prijav ipd. Posebnih dokumentov, v katerih bi bil statističen oziroma analitičen prikaz zahtevanih podatkov, ne izdela in jih zato nima. Pojasnil je, da bi za pridobitev vseh podatkov, ki jih zahteva prosilec, bilo treba pregledati vse posamezne spise, ki jih OZS vodi v zvezi s prejetimi prijavami, ter iz njih ustvariti statistične preglede glede na zahteve prosilca. Tega ZDIJZ ne zahteva. Priprava zahtevanih podatkov za obdobje od 2010 do danes, to je za obdobje zadnjih petnajst let in pol, bi terjala vsebinski pregled vsake posamezne prijave, ki jo je prejela OZS v tem obdobju in odločitve v zadevi.

Z vpogledom v posredovane dokumente, je IP ugotovil, da je organ IP posredoval izpise iz šestnajstih (16) Poročil o delu OZS za različna časovna obdobja, upoštevajoč pri tem časovni okvir prosilčeve zahteve. Iz teh izpisov (skupaj s zgoraj navedenimi izpisi statistik prijav) je mogoče razbrati nekatere podatke, ki ji je prosilec zahteval, in sicer število prijav disciplinskih kršitev, število prijav kršitev poklicnega kodeksa etike odvetnikov, število obravnavanih prijav, število ugotovljenih kršitev kodeksa poklicne etike odvetnikov, število zahtev disciplinskega tožilca za uvedbo disciplinskega postopka, ter posredno tudi število prijav disciplinskih kršitev ter kršitev kodeksa, ki so bile zavrnjene kot neutemeljene.  

Pri tem IP najprej ugotavlja, da predmetna Poročila o delu na spletni strani organa niso javno dostopna oziroma so dostopna le članom zbornice z uporabniškim imenom in geslom. Ker je, glede na zgornje ugotovitve in presojo IP, organ zavezan po ZDIJZ tudi za dostop do teh podatkov in ker je IP ocenil, da v zvezi s temi podatki ne obstaja nobena od izjem od prostega dostopa, je organu naložil posredovanje teh dokumentov – Poročil o delu, v obsegu, kot jih je IP posredoval organ z dopisom, št. 373/2026 z dne 15. 6. 2026. Ker pa se je prosilčeva zahteva v tem delu nanašala izključno na pridobitev številčnih podatkov v zvezi s temi postopki, je IP v teh delih posredovanih poročilih o delu odredil prekritje tistih podatkov, katerih razkritje bi preseglo obseg zahteve po dostopu do numeričnih podatkov (npr. navedbe posameznih funkcionarjev, opisi postopkov, ..), ker ti niso bili predmet zahteve prosilca.

Kar se tiče ostalih zahtevanih podatkov, ki jih ni mogoče neposredno ali posredno razbrati iz navedenih statistik in poročil o delu OZS (število nepopolnih in popolnih prijav, število neutemeljenih popolnih prijav), je IP sledil obrazložitvi organa, da s temi podatki ne razpolaga. Po presoji IP je organ utemeljeno pojasnil, da svojih evidenc ne vodi na način, da bi bilo iz njih mogoče enostavno in hitro pridobiti te zahtevane podatke. Ob tem IP poudarja, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta po merilih in željah prosilca ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Prav tako pritožbeni postopek po ZDIJZ ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument, niti ni dolžan presojati ali bi takšna informacij pri organu morala obstajati. 

Ob tem IP še poudarja, da iz presojanih dokumentov (Poročil o delu in statističnih podatkov) ne izhaja, da bi organ te podatek vodil posebej za odvetnike in posebej za odvetniške kandidate, niti ga k temu ne zavezujejo določbe 60. člena ZOdv ali drugih aktov. Čeprav je prosilec z 2. točko zahteve zahteval podatke le glede odvetnikov (in ne odvetniških kandidatov), je IP odločil o teh dokumenti, ker z drugačnimi (v katerih bi zahtevani numerični podatki nanašali le odvetnike) organ ne razpolaga in jih tudi ni dolžan ustvariti, kot je IP že pojasnil.

Upoštevaje naveden je IP prosilčevo pritožbo v delu, ki se nanaša na posredovanje podatkov o številu nepopolnih in popolnih prijav in številu neutemeljenih popolnih prijav, zavrnil kot neutemeljeno (prvi odstavek 248. člena ZUP).

·         Glede podatkov o mirovanju odvetniškega poklica

V zvezi z dostopom do teh podatkov je prosilec z 2. točko zahteve zahteval dostop do vseh formalno izraženih odločitev Upravnega odbora oziroma pristojnega organa Odvetniške zbornice o odobritvi ali zavrnitvi zaprosila člana zbornice (odvetnika/ce), za mirovanje opravljanja funkcije odvetniškega poklica na podlagi 22. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv, opomba IP).

IP najprej ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo dostop do teh dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo 3. točke prvega odstavka člena ZDIJZ. IP je zato odločitev organa presojal v tem pravnem okviru. Navajanja organa v dopisu, št. 373/2026 z dne 15. 6. 2026, da tudi glede teh podatkov organ ni zavezanec o ZDIJZ, saj ti ne sodijo v obseg javnih pooblastil, ki ji ima organ, so ne samo neupoštevna, ker so dana izven razlogov izpodbijane odločbe, ampak tudi presežena z zgoraj pojasnjeno opredelitvijo organa kot osebe javnega prava.

Se pa IP, iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, strinja z odločitvijo organa, da je glede teh podatkov podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Skladno z določbo drugega odstavka 22. člena ZUP, opravljanje odvetniškega poklica miruje, če je odvetnik izvoljen ali imenovan v državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje. Če je odvetnik napoten ali udeležen v mednarodni misiji zaradi opravljanja nalog na gospodarskem, obrambnem, kulturnem, znanstvenem, informativnem in drugih področjih v okviru pristojnosti take misije in to ni nezdružljivo z ugledom odvetniškega poklica ali ko dela za mednarodno organizacijo, katere članica je Republika Slovenija, mu med opravljanjem teh nalog opravljanje odvetniškega poklica miruje. O pravici do mirovanja odvetniškega poklica odloča Upravni odbor OZS (70. člen Statuta OZS). Organ je v dopisu, št. 373/2026 z dne 15. 6. 2026, pojasnil, da sklepi Upravnega odbora, ki predstavljajo podlago za izdajo odločb o mirovanju oziroma za zavrnitev zahteve, in so evidentirani v zapisnikih sej Upravnega odbora. Posamezne odločbe o mirovanju pa se hranijo v personalnih mapah odvetnikov. OZS ne vodi posebne evidence izdanih odločb o mirovanju odvetniškega poklica oziroma o zavrnitvi takšnih zahtev. 

Organ je kot predmet tega dela zahteve prepoznal vse odločbe o mirovanju, ki jih je izdal Upravni odbor OZS od leta 2010 dalje. Na poziv IP, mu je organ z dopisom št. 373/2026 z dne 15. 6. 2026, posredoval dva primera odločb o mirovanju odvetniškega poklica, eno o ugoditvi predloga in drugo o zavrnitvi predloga za mirovanje.

Po vpogledu v predmetni odločbi je IP ugotovil, da so odločbe sestavljene na način, da poleg citiranja zakonskih določb (drugi odstavek 22. člena ZOdv) in pravnega pouka, vsebujejo veliko koncentracijo osebnih podatkov,  tako enoznačnih (ime, priimek, rojstne podatke) kot tudi opisanih (razlogi za podajo predloga za mirovanje, razlogi za odobritev ali zavrnitev predloga za mirovanje), iz katerih je mogoče razbrati posamezne fizične osebe, za razkritje katerih ni pravne podlage. Ne gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako pa IP poudarja, da se razkritje teh podatkov ni podan javni interes. Pri tem se IP sklicuje na razloge, ki jih je v zvezi z presojo javnega interesa za razkritje IP že podal zgoraj, pri presoji osebnih podatkov v evidenci izrečenih disciplinskih ukrepov.  Zahteva se ne nanaša na podatke o tistih vrednotah, ki jih za razkritje na podlagi tega testa tehtanja izpostavljata sodna praksa in praksa IP. Javni interes je namreč močan npr. v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožajo javno ali parlamentarno razpravo ipd.. Test interesa javnosti se uporabi tudi v primerih, ko bi z njegovo pomočjo odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za javnost.^[13] Takšne vrednote pa v obravnavanem primeru niso podane.

IP je v nadaljevanju preverjal, ali je možen t.i. delni dostop do zahtevanih odločb o mirovanju. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oz. mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16; v nad.: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.

IP je v konkretnem primeru ugotovil, da bi npr. prekritje zgolj imen in priimkov ter rojstnih podatkov odvetnikov v zahtevanih odločbah ogrozilo zaupnost varovanih informacij, saj bi bil posamezen kandidat določen ali vsaj določljiv tudi na podlagi drugih informacij v zahtevanih dokumentih (tj. razlogih za predlog, razlogih za odobritev ali zavrnitev predloga za mirovanje), zato v konkretnem primeru delni dostop na takšen način ni mogoč. Če pa bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost, zato dostop ne bi bil več smiseln. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse varovane osebne podatke, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal zgolj z naslovom dokumenta, ter citiranjem zakonskih določb, kar prosilcu ne bi prineslo nobenih novih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev obravnavanih dokumentov.

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da gre v konkretnem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi zahtevani dokumenti, ob uporabi instituta delnega dostopa, popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, brez konteksta ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za javnost. IP je po opravljenem tehtanju vseh argumentov zaključil, da izvedba delnega dostopa v konkretnem primeru ni možna oz. smiselna.

Sklepno 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je organ v delu, kjer je z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do evidenc ter podatkov z zvezi s postopki pred Disciplinsko komisijo I. in II. stopnje, ter Komisijo za etična vprašanja, iz razloga, ker za dostop do teh podatkov ni zavezan po ZDIJZ, napačno uporabil materialno pravo. IP je zato v zvezi s temi podatki, na podlagi 252. člena ZUP, pritožbi delno ugodil in organu naložil, da mora v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki dokumente, kot to izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe. Pri tem je v teh dokumentih naložil prekritje varovanih osebnih podatkov in v tem delu pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. V delu, s katerim je organ prosilcu zavrnil dostop do podatkov o številu nepopolnih in popolnih prijav in o številu neutemeljenih popolnih prijav in do odločb o mirovanju odvetniškega poklica, je IP prosilčevo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (3. točka izreka te odločbe).

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 4. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 Informacijski pooblaščenec:  

 mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

 namestnica pooblaščenke