prosilec - Odvetniška zbornica Slovenije

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval obsežno dokumentacijo v 15 točkah zahteve, vendar so bile v obravnavani zadevi predmet spora samo še štiri točke zahteve prosilca (v preostalih točkah je bilo odločeno z odločbo št. 090-128/2025/5). Organ je zahtevo zavrnil  z utemeljitvijo, da je zavezan le v delu izvajanja javnega pooblastila, podredno pa upoštevaje stališče IP, da je zavezan v smislu 1. člena ZDIJZ tudi kot pravna oseba javnega prava, pa je po posameznih točkah zahteve, zavrnil dostop zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je IP primarno vztrajal, da je organ pravna  oseba javnega prava in se je v tem delu v celoti skliceval na svoje predhodne odločbe. Nadalje pa je preizkusil obstoj izjem in ugotovil, da sta dejansko podani izjemi varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa, zato je pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-539/2025/4

Datum: 9. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 11. 2025, zoper odločbo št. 113/2025 z dne 14. 10. 2025, Odvetniške zbornice Slovenije, Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 11. 2025 zoper odločbo Odvetniške zbornice Slovenije, št. 113/2025 z dne 14. 10. 2025, se zavrne. 

2.     Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je na organ vložil zahtevo po ZDIJZ z dne 17. 1. 2025, v kateri je zahteval, da mu organ v elektronskem zapisu, na elektronski naslov, posreduje:

1. vse pogodbe o zaposlitvi z vsemi morebitnimi spremembami in dopolnitvami (aneksi) za osebe, ki so na dan 15. 1. 2025 zaposlene pri organu,

2. vse plačilne liste vseh zaposlenih za obdobje obračuna od januarja 2024 do vključno junija 2024,

3. vse civilnopravne pogodbe (avtorske, podjemne ipd.), sklenjene v obdobju od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,

4. vse potne naloge za vse zaposlene in druge upravičence, izdane od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,

5. izpiske vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, za obdobje od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024, iz katerih bodo razvidni vsi prilivi in odliv,

6. podatke o izplačilih predsedniku in članom upravnega odbora naslovnega organa za obdobje od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,

7. zapisnike vseh organov naslovnega organa od vključno 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,

8. kandidature za organe naslovnega organa, ki so bili izvoljeni na Skupščini OZS dne 16. 4. 2024,

9. finančne načrte naslovnega organa za leto 2024,

10. finančna poročila naslovnega organa za leto 2023,

11. register osnovnih sredstev organa,

12. vse račune, ki jih je organ prejel od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,

13. vse račune, ki jih je organ izdal od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024,

14. knjigo prejete pošte od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024,

15. knjigo poslane pošte od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024.

(2) Z odločbo št. 113/2025 z dne 14. 3. 2025 je organ zahtevo prosilca zavrnil. V pritožbenem postopku je IP z odločbo št. 090-128/2025/5 z dne 15. 9. 2025 v delu, ki se nanaša na vse civilnopravne pogodbe (avtorske, podjemne ipd.), sklenjene v obdobju od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024, izpiske vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, za obdobje od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024, iz katerih bodo razvidni vsi prilivi in odliv, vse račune, ki jih je organ prejel od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024 ter vse račune, ki jih je organ izdal od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024, pritožbi ugodil, in zadevo v tem delu vrnil v ponovni postopek, v preostalem delu pa pritožbo zavrnil.

(3) V ponovnem postopku je organ odločil z odločbo št. 113/2025 z dne 14. 10. 2025, s katero je zahtevo prosilca v točkah 3., 5., 12. in 13. zahteve v celoti zavrnil. Z drugo točko izreka je odločil, da stroški postopka niso nastali.

(4) Nadalje je organ po posameznih točkah utemeljil razloge za zavrnitev zahteve.

Glede zavezanosti organa po ZDIJZ

(5) Organ se je skliceval na pravne argumente, podane v odločbi št. 113/2025 z dne 14. 3. 2025 in vztraja, da je zavezan za dostop do informacij javnega značaja izključno v obsegu podeljenega javnega pooblastila. Do tega zaključka, bi po mnenju organa, morala voditi že jezikovna razlaga prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Organ je opozoril na svoj status po Zakonu o odvetništvu in na podeljeno javno pooblastilo v delu, ki se nanaša na vodenje imenika odvetnikov ter sprejem odvetniške tarife. Organ se je skliceval tudi na sodbo Upravnega sodišča RS št. IU 12/11 z dne 19. 12. 2012, po kateri za presojo zavezanosti organa po ZDIJZ ni pomembno, ali je organ pravna oseba javnega prava ali zasebnega prava, pač pa je relevanten le obseg javnega pooblastila. Ta pa nesporno obsega izključno odločanje o vpisu in izbrisu iz imenika odvetnikov ter sprejem odvetniške tarife v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. Organ ocenjuje, da že iz navedene sodbe izhaja, da je upravno sodišče v zadevi že presojalo potencialno zavezanost organa kot osebe javnega prava in odločilo, da je organ ne glede na svoj status zavezan izključno v delu, ki se nanaša na izvajanje javnega pooblastila. Organ je poudaril, da se zahteva prosilca v nobenem delu/točki ne nanaša na odločanje o vpisu in izbrisu iz imenika odvetnikov, odvetniških kandidatov oziroma odvetniških pripravnikov ali na sprejem odvetniške tarife, posledično je treba zahtevo prosilca zavrniti tudi v točkah 3., 5., 12. in 13. zahteve z dne 17. 1. 2025, saj ne gre za informacije javnega značaja, h katerim posredovanju bi bil organ zavezan.

Organ kot pravna oseba javnega prava

(6) Organ je poudaril, da je poklicna organizacija odvetnikov, ki opravlja z zakonom določene naloge za delovanje in razvoj odvetništva ter zastopa poklicne in socialne interese svojih članov. Organ je povzel ugotovitev Ustavnega sodišča RS v odločbi št. U-I-216/23-12 z dne 4. 4. 2024 ter izpostavil, da zgolj status organa, če bi sprejeli, da je organ pravna oseba javnega prava, še ne omogoča zaključka, da so posledično informacija javnega značaja čisto vsi dokumenti, ki jih je organ bodisi ustvaril ali prejel — torej vsi dokumenti (ne glede na obliko), s katerimi razpolaga. Po mnenju organa ni sporno, da ni zavezanec za izvajanje javnih naročil po ZJN-3, ker ni druga oseba javnega prava po določbi tretjega odstavka 9. člena ZJN-3. Odsotnost podrobnejše opredelitve pojma »druge osebe javnega prava« v ZDIJZ ne more spremeniti okoliščin, da gre pri organu za obliko organizacije poklicne skupine odvetnikov z visoko stopnjo avtonomije in brez upravljavskega nadzora države, ki skrbi za interese in ugled poklica. Organ ne upravlja javnih sredstev in ni ne posredni ne neposredni uporabnik proračuna. Financiranje organa sloni na lastnih virih, predvsem na prispevkih članov, ki so fizične osebe. Finančna sredstva organa niso javna sredstva. Organ torej ne vidi ne pravnega ne logičnega razloga, zaradi katerega bi razkrival civilnopravne pogodbe, izpiske vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, vse prejete in izdane račune. Nobena od teh informacij ni v ničemer povezana z delovanjem oblasti in posledično ni povezana s cilji ZDIJZ. Vztraja, da nima javnih sredstev, ni pod vplivom države ali druge javne oblasti in z izjemo podeljenih javnih pooblastil ne izvaja javnopravnih nalog.

ZDIJZ je konkretizacija 39. člena Ustave RS, njegov namen je prispevati k zagotavljanju odprtosti (transparentnosti) delovanja države v najširšem smislu. Organ, kot je poudarjeno že večkrat, z delovanjem države ni povezan in z izjemo informacij, ki se nanašajo na podeljeni javni pooblastili, nima nobenih drugih informacij, ki bi kazale na okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog (na primer sodba Upravnega sodišča št. I U 677/2018- 17 z dne 17.2.2021). Organ se je nadalje skliceval tudi na stališče Vrhovnega sodišča, ki je v svojih odločitvah[1] opredelil pojem delovnega področja organa. V tej zvezi je organ zaključil, da če tudi bi bil pravna oseba javnega prava, bi bil zavezan po 1. členu ZDIJZ izključno v delu, ki se nanaša na izvajanje javnega pooblastila — na izvajanje javnopravnih nalog, tj. na delovnem področju, na katerem izvaja javnopravne naloge (tako tudi Upravno sodišče v sodbi IU 12/2011 z dne 19. 12. 2012). Ker informacije, ki jih je zahteval prosilec v točkah 3., 5., 12. in 13. zahteve z dne 17. 1. 2025, niso informacije z delovnega področja organa, niso informacije, ki se nanašajo na izvajanje javnega pooblastila, zato je organ zahtevo prosilca ponovno zavrnil.

Vsebinska opredelitev do zahtevanih dokumentov

(7) Zgolj podredno se je organ ponovno opredelil do zahtevanih dokumentov tudi z vidika obstoja izjem. Ob tem je primarno poudaril, da zahtevani dokumenti v točkah 3., 5., 12. in 13. zahteve očitno ne izvirajo iz delovnega področja organa, in torej po določbah ZDIJZ ni zavezan k njihovemu posredovanju. Zgolj iz previdnosti in podredno se opredeljuje organ tudi do posameznih zahtevkov z vidika izjem od prostega dostopa iz 6/1 člena ZDIJZ. Ker organ primarno vztraja pri tem, da je zavezan po določbah ZDIJZ le glede informacij, ki se nanašajo na izvajanje podeljenih javnih pooblastil, organ (tudi) pred izdajo te odločbe morebitnih strank z interesom ni pozival k vključitvi v postopek in k opredelitvi, ali gre v določenih primerih tudi za izjemo poslovne skrivnosti ali za morebitne drugačne zadržke. Organ je ocenil, da bi vključevanje desetine subjektov v postopek v tej fazi predstavljalo nesorazmerno administrativno breme tako zanj kot zanje. Ključna v zadevi je namreč odločitev o obsegu zavezanosti organa po določbah ZDIJZ. Razkrivanje informacij, ki ne sodijo v obseg javnega pooblastila organa, bi bilo nepovratno in tega učinka ne bi bilo mogoče izničiti v primeru, da bi IP ali sodišče naknadno sprejela odločitev o obsegu zavezanosti, s katero bi pritrdila organu. Če bi organ sledil napotkom IP o vključitvi strank s pravnim interesom v postopek in njihove opredelitve z namenom zagotovitve kontradiktornosti postopka posredoval prosilcu, bi sam nepovratno posegel v pravni položaj teh subjektov z njihovim razkritjem prosilcu - kar je sicer del njegove zahteve, katere utemeljenost je še predmet presoje.

-           K točki 3, v kateri prosilec zahteva vse civilnopravne pogodbe (avtorske, podjemne ipd.), sklenjene v obdobju od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024;

Organ je navedel, da v delu, v katerem se zahteva nanaša na pogodbe civilnega prava, ki so sklenjene s posamezniki, je podana izjema varstva osebnih podatkov. Ne glede na to, ali je pogodbena stranka posameznik ali pravna oseba, pa organ vztraja, da je podana izjema notranjega delovanja oziroma dejavnostjo organa, saj bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju. Storitve, ki jih pri gospodarskih subjektih naroča organ in pogoji, ki jih pri tem dogovarja, oziroma na katere pristaja, so rezultat njegove notranje presoje o potrebnosti in smotrnosti. Ta presoja bi bila ogrožena, če bi bili zahtevani podatki razkriti javnosti. Organ ni javni naročnik, sredstva, ki se namenjajo za plačilo storitev, pa niso javna sredstva. Organ v pravna razmerja vstopa kot zasebnopravni subjekt - izven izvajanja javnega pooblastila, pogodbene stranke organa tako utemeljeno pričakujejo zaupnost v pravnem razmerju. Organ se ne strinja z IP, da ni mogoče govoriti o izjemi notranjega delovanja organa, ker da gre za pogodbe, ki se sklepajo s tretjimi. Organ, ki ni javni naročnik, vztraja, da gre pri izbiri pogodbenih partnerjev za odločitve, ki jih vodijo njegova notranja razmišljanja, mišljenja, stališča. Razkritje vseh civilnih pogodb, kot jih zahteva prosilec, bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (z razkrivanjem vrste storitev, dinamike sklepanja pogodb, izborom pogodbenih partnerjev, trajanjem pogodbenih razmerij ipd.). Četudi se pogodba sklene s t.i. tretjim subjektom, pa je njena vsebina rezultat notranjega delovanja organa. Predlog pogodbe pripravi ali pregleda in odobri organ. Če bi vzdržala presoja IP, po kateri bi bil organ zavezan za dostop do informacij javnega značaja glede svojega celotnega delovanja /poslovanja, je izjemo iz 11. točke 6/1 člena ZDIJZ nujno razumeti na način, kot to zatrjuje organ. V nasprotnem primeru bi bil organ prisiljen razkrivati vso porabo popolnoma zasebnih sredstev. To pa nikoli ni bil cilj ZDIJZ.

-       K točki 5, v kateri prosilec zahteva izpiske vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, za obdobje od1. 1.2024 do vključno 30. 6. 2024, iz katerih bodo razvidni vsi prilivi in odlivi;

Organ se je skliceval na izjemo notranjega delovanja organa in varstvo osebnih podatkov. Organ ne more omogočiti delnega dostopa z izbrisom osebnih podatkov iz zahtevanega sklopa podatkov, ker njihova vsebina še vedno razkriva informacije v zvezi s transakcijo (o namenu transakcije), ki bi razkrivale način razmišljanja in delovanja organa (prepoznavanje oz. način prepoznavanja notranjih potreb — potreb članov), omogočale pa bi tudi razkrivanje konkretnih pogodbenih partnerjev oz. bi omogočale njihovo določljivost. Prejemniki humanitarne pomoči niti niso člani OZS, pač pa so to posamezniki, društva, bolnišnice..., prejemniki vzajemne pomoči v primeru smrti odvetnika pa so osebe, ki jih je pokojni določil z oporoko, torej njegovi dediči, lahko so pokojnikovi zakonci ali izven zakonski partnerji, potomci...Seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki bi vodila k motnjam pri delovanju organa. Ovirano bi bilo odkrito in odprto razmišljanje organa, v tem primeru izbira pogodbenih partnerjev in naročanje storitev (na primer predavanj, seminarjev za člane ali svetovanje zbornici v njenih lastnih zadevah). Storitve, ki jih pri gospodarskih subjektih naroča organ in pogoji, ki jih pri tem določa oziroma na katere pristaja, so rezultat njegove notranje presoje o potrebnosti in smotrnosti. Ta presoja bi bila ogrožena, če bi bili zahtevani podatki razkriti javnosti. Nadalje je organ navedel, da podatki o transakcijah delno vključujejo tudi posameznike, člane organa, ki jih pred razkritjem javnosti ščiti pravica do varstva osebnih podatkov, na primer, ko gre za nakazila fizičnim osebam, prejemnikom humanitarne pomoči in odvetnikom iz naslova vzajemne pomoči. V tem delu mora organ upoštevati izjemo od prostega dostopa do podatkov iz 3. točke 6/1 člena ZDIJZ. Vsi člani organa nastopajo v svojstvu posameznikov (izven svoje poklicne dejavnosti), vsi osebni podatki pa se, kot je podrobneje opisano zgoraj, ne nanašajo samo na člane. Resno tveganje obstaja, da bi razkritje podatkov škodilo delovanju organa, posebej v luči, da je organ zavezan k varovanju ugleda in skrbi za razvoj odvetniškega poklica. Ta vloga bi bila bistveno ovirana, motena, če bi se javnost (na podlagi podatkov) lahko spraševala na primer o višini sredstev za izobraževanje odvetnikov, o odločitvah za sodelovanje z drugimi sorodnimi združenji, o namenitvi sredstev v humanitarne namene ipd. Navedeno bi bilo škodljivo za organ, pa tudi v osnovi nepravično, saj finančno upravljanje organa spada v sklop notranjega odločanja in diskrecije organa samega oziroma skupaj s svojimi člani v skladu z notranjimi procesi odločanja. Zbornica je organ za zastopanje in razvoj poklica, pomemben vidik tega je neodvisnost njenega vodstva, upravljanja in namena. Ograditev od zunanjih, političnih in drugačnih vplivov je za to bistvena, zato tudi je članstvo v organu pridržano pripadnikom odvetniškega poklica, noben javni organ nima nobenih upravljavskih upravičenj. Razkritje transakcijskih računov s prilivi in odlivi organa, kot tudi potencialno razkritje podatkov o sopogodbenikih (posameznikih in družbah), bi organ izpostavilo manipulacijam in poskusom vplivanja. Vse navedeno bi vplivalo tudi na možnost organa, da v prihodnje deluje z največjo strokovnostjo in neodvisnostjo in to omogoča tudi svojim članom. Kot zgoraj organ vztraja, da če IP ocenjuje, da je organ zavezan v svojem celotnem delovanju, je treba izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ razumeti nas način, kot to zatrjuje organ. V nasprotnem primeru bi bil organ prisiljen razkrivati svoje poslovanje, ki se nanaša na popolnoma zasebna sredstva in ni v povezavi z izvajanjem javnih pooblastil. To pa nikoli ni bil cilj ZDIJZ.

-       K točki 12, v kateri prosilec zahteva vse račune, ki jih je naslovni organ prejel od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024; ter k točki 13, v kateri prosilec zahteva vse račune, ki jih je naslovni organ izdal od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024;

Organ je zahtevo prosilca zavrnil, ker gre za podatke, katerih razkritje bi povzročilo motnje v delovanju organa in je podana izjema notranjega delovanja. Deloma računi vsebujejo tudi osebne podatke pogodbenih partnerjev organa, ki so posamezniki, in se proti razkritju aplicira tudi izjema varstva osebnih podatkov. Na tem mestu organ ni presojal, ali bi bila eventualno podana tudi izjema poslovne skrivnosti, ker je ocenil, da obstoj zgoraj navedenih izjem že zadošča za zavrnitev zahteve v tem delu. Organ je še dodal, da kot že pojasnjeno zgoraj pa v tej fazi subjektov, ki bi lahko v postopku varovali svoje pravne interese in koristi, ni vabil v postopek, saj je primarno potrebna presoja obsega njegove zavezanosti po ZDIJZ. V argumentacijo se organ sklicuje tudi na utemeljitev, ki jo je podal glede točke 5 prosilčeve zahteve. Odvetniški zbornici kot organu za zastopstvo poklicne skupine odvetnikov in varstvo odvetniškega poklica mora biti omogočeno, da deluje brez zunanjih vplivov, političnih, finančnih ali drugih/drugačnih pritiskov. Poraba sredstev ter finančno upravljanje odvetniške zbornice, razvidno iz prejetih ter izdanih računov, spadata v domeno notranjega odločanja/delovanja organa. Na ta način zbornica zagotavlja, da se sredstva porabijo v skladu z njenimi interesi, cilji in znotraj uveljavljenih notranjih procesov odločanja. Zakonodaja z izjemo notranjega delovanja omogoča organu, da sprejema odločitve brez zunanjih pritiskov, ki bi lahko obremenili njegov celoviti in nepristranski pristop k izvajanju nalog v največji koristi poklicne skupine odvetnikov. Organ ugotavlja, da je glede zahtevanih informacij podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(8) Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 13. 11. 2025, v kateri je navedel, da se z odločitvijo organa ne strinja. Prosilec vztraja, da je organ pravna oseba javnega prava in da so zahtevane informacije informacije javnega značaja, do katerih ima javnost pravico do seznanitve, vsaj v obliki delnega dostopa, s prekritjem varovanih osebnih podatkov. Prosilec se prav tako ne strinja, da so podane izjeme od prostega dostopa, vendar se z njimi ni ukvarjal.

(9) Po prejemu pritožbe je organ preveril in ugotovil, da je pritožbo vložila upravičena oseba pravočasno in jo je dne 25. 11. 2025 odstopil IP.

Pritožba ni utemeljena.

(10) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(11) Glede vprašanja, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja kot druga oseba javnega prava in tako za celotno področje delovanja in ne le v okviru izvajanja javnega pooblastila, se je IP opredelil že v svoji odločbi št. 090-237/2024/2 z dne 9. 8. 2024 in se na svoje razloge, v izogib ponavljanju, v tej odločbi v celoti sklicuje. Čeprav organ tudi v tem postopku vztraja, da je zavezan po ZDIJZ le v okviru izvajanja javnega pooblastila, torej v okviru delovnega področja, na katerem izvaja javnopravne naloge, s čimer se IP glede na obrazloženo v svoji odločbi št. 090-237/2024/2 z dne 9. 8. 2024, ne strinja, pa se je organ v nadaljevanju izpodbijane odločbe, podredno skliceval tudi na obstoj izjem po ZDIJZ, in sicer po posameznih točkah zahteve, kar je IP presojal v nadaljevanju.

(12) Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja in načela materialne resnice je IP vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje in jih je organ posredoval dne 14. 5. 2025 kot primere dokumentov, ki sodijo v ta okvir zahteve.

-       K točki 3, v kateri prosilec zahteva vse civilnopravne pogodbe (avtorske, podjemne ipd.), sklenjene v obdobju od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,

IP je vpogledal v tri predložene pogodbe, iz katerih izhaja, da so lahko sklenjene s posamezniki ali pa z gospodarskimi subjekti, za različne storitve. IP je sledil odločitvi organa, da gre pri pogodbenem razmerju s posamezniki za izjemo varstva osebnih podatkov. Prav tako pa je IP sledil tudi ugotovitvi organa, da gre pri civilnopravnih pogodbah za izjemo notranjega delovanja organa. Kot je IP izpostavil v svoji odločbi št. 090-128/2025/5 z dne 15. 9. 2025, je izjema notranjega delovanja namenjena varovanju notranjega razmišljanja, mnenja, stališča, v okvir katerih pa je dejansko mogoče vključiti tudi zahtevane pogodbe. IP je namreč v svoji praksi že zavzel stališče, ki pojem »notranje delovanje« obravnava zunaj okvirjev samega organa[2], zlasti v primerih, ko se med strankama vzpostavi neke vrste zaupno razmerje, kot to velja tudi v obravnavanem primeru. Kot je mogoče ugotoviti in kar je podrobno pojasnil tudi organ, se bile zahtevane pogodbe, sklenjene izven nalog izvajanja javnega pooblastila, kot rezultat notranjega razmišljanja, mišljenja, stališča, zaradi česar je IP sledil organu, da je vsebina zahtevanih pogodb rezultat notranjega delovanja organa, posledično pa je IP odstopil od svojega stališča, podanega v točki 10 odločbe št. 090-128/2025/5 z dne 15. 9. 2025. Prav tako pa je po oceni IP izpolnjen tudi drugi pogoj, da bi razkritje vsebin vseh zahtevanih pogodb povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, ki kot poklicna organizacija odvetnikov, spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike in opravlja druge z zakonom določene naloge in bi bila torej z razkritjem vrste storitev, izbora pogodbenih partnerjev, dinamike sklepanja pogodb in njihovo trajanje, ta vloga ovirana in motena, posegli bi v avtonomnost organa, ki ni povezana z izvajanjem javnopravnih nalog. Ker pri tem ne gre za porabo javnih sredstev niti za opravljanje javne funkcije, zatrjevani izjemi nista preseženi s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako ni izvedljiv delni dostop zaradi prepleta podanih izjem.

-       K točki 5, v kateri prosilec zahteva izpiske vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, za obdobje od 1. 1.2024 do vključno 30. 6. 2024, iz katerih bodo razvidni vsi prilivi in odlivi,

IP je vpogledal v predložene izpiske bančnih računov za zahtevano obdobje in ugotavlja, da vsebujejo varovane osebne podatke posameznikov (ime in priimek, naslov, številka računa), ki so med prejemniki ali plačniki. Prav tako pa je IP sledil tudi stališču organa, da je podana izjema varstva notranjega delovanja organa. Prosilec namreč zahteva izpiske vseh transakcijskih računov, ki dejansko izkazujejo finančno upravljanje organa, ki ni povezano s porabo javnih sredstev niti z javnopravnimi nalogami organa. IP se strinja z organom, da je finančno upravljanje, kar nedvomno izkazuje zahtevani izpisek vseh transakcijskih računov za zahtevano obdobje, stvar notranjega odločanja in diskrecije organa samega, s kom posluje in kakšen je plačilni promet ter da bi prost dostop posegel v neodvisnost in samostojnost odvetniškega poklica, ki ju organ varuje, saj bi bil z razkritjem zahtevanih informacij izpostavljen manipulacijam in poskusom vplivanja, zaradi česar bi nastale motnje pri njegovem delovanju. Glede na preplet zatrjevanih izjem delni dostop ni mogoč.

-       K točki 12, v kateri prosilec zahteva vse račune, ki jih je naslovni organ prejel od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024; ter k točki 13, v kateri prosilec zahteva vse račune, ki jih je naslovni organ izdal od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024

IP je vpogledal v predložene račune in ugotavlja, enako kot zgoraj, da vsebujejo varovane osebne podatke posameznikov (ime in priimek, naslov). Prav tako pa je IP sledil tudi stališču organa, da je podana izjema varstva notranjega delovanja organa. Na podlagi izdanih ali prejetih računov so bila izvedena plačila, ki so razvidna v zgoraj zahtevanem izpisku transakcijskih računov, zaradi česar gre za isto utemeljitev izjeme kot navedeno zgoraj. IP se strinja, da finančno upravljanje, ki je izraženo v zahtevanih računih, sodi v domeno notranjega delovanja organa, z njegovimi interesi, cilji in uveljavljenih notranjih procesov odločanja, pri čemer ne gre za razpolaganje z javnimi sredstvi, niti ni v povezavi z izvajanjem javnega pooblastila, ki sodi v domeno organa. Po oceni IP je izpolnjen tudi drugi pogoj, da bi z razkritjem zahtevanih informacij prišlo do motenj pri delovanju organa. IP je sledil pojasnilu organa, da bi bil lahko na podlagi zahtevanih podatkov deležen zunanjih vplivov ter različnih pritiskov, zaradi česar bi lahko nastale motnje v njegovem delovanju. Glede na preplet zatrjevanih izjem delni dostop ni mogoč.

(13) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je bil postopek pred organom pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa je neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

(14) Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Sodba VSRS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, tudi sklep VSRS X Ips 327/2017 z dne 23. 1. 2018

[2] Npr. odločbe IP št.: 090-156/2025/2, 090-28/2025/2, 90-247/2024/2, 090-146/2023/4