prosilec - Odvetniška zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-229/2025
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop dopisa oziroma pojasnila odvetnika v zvezi s pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij z upravljanjem stanovanjske hiše med etažnimi lastniki. IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb zavezanca, ne dvomi v navedbe zavezanca, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Zakon o odvetništvu namreč zavezanca opredeljuje kot zbornico z obveznim članstvom odvetnikov, ki spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike in opravlja druge z zakonom določene naloge. Iz predpisov, ki urejajo položaj, pristojnosti in naloge zbornice ne izhaja podlaga, da bi ta morala (oziroma sploh smela) razpolagati z dokumenti, ki so predmet konkretnih medsebojnih razmerij med odvetnikom in stranko oziroma z dokumenti, iz katerih izhajajo strokovna stališča odvetnikov glede konkretnih pravnih razmerij.
ODLOČBA:
Številka: 090-229/2025/2
Datum: 3. 6. 2025
Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 12. 5. 2025, zoper odgovor Odvetniške zbornice Slovenije, Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: zavezanec), št. 98/2025 z dne 29. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
1. Pritožba prosilca z dne 12. 5. 2025 zoper odgovor Odvetniške zbornice Slovenije, št. 98/2025 z dne 29. 4. 2025, se zavrne.
2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v:
(1) Prosilec je dne 23. 4. 2025 na zavezanca naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje dopisa oziroma pojasnila odvetnika … v zvezi s pogodbo o urejanju medsebojnih razmerij z upravljanjem stanovanjske hiše med etažnimi lastniki …, podpisane dne 21. 7. 2020.
(2) Zavezanec je prosilcu z dopisom št. 98/2025 z dne 29. 4. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločitev) odgovoril, da zahtevanega dokumenta nima in z njim ne razpolaga, prav tako tudi opredeljevanje do strokovnih stališč odvetnikov o podanih konkretnih pravnih razmerjih, presega pristojnosti zavezanca.
(3) Dne 12. 5. 2025 je prosilec vložil pritožbo, neposredno na IP, ta pa jo je odstopil v pristojno reševanje zavezancu. Zavezanec odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 20. 3. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. V pritožbi prosilec navaja, da mu zavezanec ni dostavil zahtevanega dokumenta.
Pritožba ni utemeljena.
(4) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.
(5) IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporno, ali so pri zahtevani informaciji izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.
(6) IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.
(7) Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.
(8) IP po pregledu spisovne dokumentacije in navedb zavezanca, ne dvomi v navedbe zavezanca, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Zakon o odvetništvu[1] namreč zavezanca opredeljuje kot zbornico z obveznim članstvom odvetnikov, ki spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov, skrbi za skladen razvoj odvetništva, sprejema kodeks odvetniške poklicne etike in opravlja druge z zakonom določene naloge. Iz predpisov, ki urejajo položaj, pristojnosti in naloge zbornice[2] ne izhaja podlaga, da bi ta morala (oziroma sploh smela) razpolagati z dokumenti, ki so predmet konkretnih medsebojnih razmerij med odvetnikom in stranko oziroma z dokumenti, iz katerih izhajajo strokovna stališča odvetnikov glede konkretnih pravnih razmerij. Prav tako tega v pritožbi ne zatrjuje prosilec, ampak zgolj pavšalno navaja, da mu zavezanec ni dostavil dokumenta. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam zavezanca, da zahtevani dokument v času odločanja pri zavezancu ne obstaja, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da zavezanec z dokumentom razpolaga, vendar ga v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da zavezanec z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.
(9) Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[3] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.
Svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 – odl. US, 46/16, 36/19 in 130/22.
[2] Zakon o odvetništvu, Kodeks odvetniške poklice etike, Statut in pravilniki Odvetniške zbornice Slovenije.
[3] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.