prosilec - Odvetniška zbornica Slovenije
+ -Številka: 090-128/2025
Kategorije: Kršitev materialnega prava, Notranje delovanje organa, Osebni podatek
POVZETEK:
Prosilec je od organa zahteval obsežno dokumentacijo v 15 točkah zahteve. Organ je zahtevo zavrnil z utemeljitvijo, da je zavezan le v delu izvajanja javnega pooblastila, podredno pa upoštevaje stališče IP, da je zavezan v smislu 1. člena ZDIJZ tudi kot pravna oseba javnega prava, pa je po posameznih točkah zahteve, zavrnil dostop zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja organa. V pritožbenem postopku je IP primarno vztrajal, da je organ pravna oseba javnega prava in se je v tem delu v celoti skliceval na svoje predhodne odločbe. Nadalje pa je preizkusil obstoj izjem in ugotovil, da je v pretežnem delu zahteve dejansko podana izjema varstva osebnih podatkov in notranjega delovanja, zato je v tem delu pritožbo zavrnil. Glede štirih točk zahteve pa je IP ugotovil, da izjema notranjega delovanja že pojmovno ne more biti podana. V tem delu je pritožbi ugodil in vrnil zadevo v ponovno odločanje, pri čemer je organu naložil, da mora konkretizirati zahtevane dokumente, pozvati v postopke morebitne osebe, na katerih pravice bi vplivala odločitev organa ter se opredeliti do izjem po ZDIJZ. Pri tem mora upoštevali, da informacije, ki izkazujejo porabo javnih sredstev, ne sodijo med izjeme po ZDIJZ.
ODLOČBA:
Številka: 090-128/2025/5
Datum: 15. 9. 2025
Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 3. 2025, zoper odločbo št. 113/2025 z dne 14. 3. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Odvetniške zbornice Slovenije, Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo
O D L O Č B O:
- Pritožba prosilca z dne 27. 3. 2025 zoper odločbo Odvetniške zbornice Slovenije št. 113/2025 z dne 14. 3. 2025 se v delu, v katerem je zahteval:
1. vse pogodbe o zaposlitvi z vsemi morebitnimi spremembami in dopolnitvami (aneksi) za osebe, ki so na dan 15. 1. 2025 zaposlene pri organu,
2. vse plačilne liste vseh zaposlenih za obdobje obračuna od januarja 2024 do vključno junija 2024,
4. vse potne naloge za vse zaposlene in druge upravičence, izdane od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
6. podatke o izplačilih predsedniku in članom upravnega odbora naslovnega organa za obdobje od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
7. zapisnike vseh organov naslovnega organa od vključno 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
8. kandidature za organe naslovnega organa, ki so bili izvoljeni na Skupščini OZS dne 16. 4. 2024,
9. finančne načrte naslovnega organa za leto 2024,
10. finančna poročila naslovnega organa za leto 2023,
11. register osnovnih sredstev organa,
14. knjigo prejete pošte od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024,
15. knjigo poslane pošte od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024,
zavrne.
2. Pritožbi prosilca z dne 27. 3. 2025 zoper odločbo Odvetniške zbornice Slovenije št. 113/2025 z dne 14. 3. 2025 se v delu, v katerem je zahteval:
3. vse civilnopravne pogodbe (avtorske, podjemne ipd.), sklenjene v obdobju od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024
5. izpiske vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, za obdobje od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024, iz katerih bodo razvidni vsi prilivi in odliv,
12. vse račune, ki jih je organ prejel od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
13. vse račune, ki jih je organ izdal od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024,
ugodi in se izpodbijana odločba v tem delu odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.
4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
(1) Prosilec je na organ vložil zahtevo po ZDIJZ z dne 17. 1. 2025, v kateri je zahteval, da mu organ v elektronskem zapisu, na elektronski naslov, posreduje:
1. vse pogodbe o zaposlitvi z vsemi morebitnimi spremembami in dopolnitvami (aneksi) za osebe, ki so na dan 15. 1. 2025 zaposlene pri organu,
2. vse plačilne liste vseh zaposlenih za obdobje obračuna od januarja 2024 do vključno junija 2024,
3. vse civilnopravne pogodbe (avtorske, podjemne ipd.), sklenjene v obdobju od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
4. vse potne naloge za vse zaposlene in druge upravičence, izdane od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
5. izpiske vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, za obdobje od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024, iz katerih bodo razvidni vsi prilivi in odliv,
6. podatke o izplačilih predsedniku in članom upravnega odbora naslovnega organa za obdobje od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
7. zapisnike vseh organov naslovnega organa od vključno 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
8. kandidature za organe naslovnega organa, ki so bili izvoljeni na Skupščini OZS dne 16. 4. 2024,
9. finančne načrte naslovnega organa za leto 2024,
10. finančna poročila naslovnega organa za leto 2023,
11. register osnovnih sredstev organa,
12. vse račune, ki jih je organ prejel od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
13. vse račune, ki jih je organ izdal od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024,
14. knjigo prejete pošte od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024,
15. knjigo poslane pošte od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024.
(2) Z odločbo št. 113/2025 z dne 14. 3. 2025 je organ zahtevo prosilca s prvo točko izreka zavrnil. Z drugo točko izreka je odločil, da stroški postopka niso nastali. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ primarno s sklepom z dne 6. 2. 2025 rok za odločitev podaljšal do 14. 3. 2025. Nadalje je organ po posameznih točkah utemeljil razloge za zavrnitev zahteve.
Glede zavezanosti organa po ZDIJZ
Organ je opozoril na svoj status po Zakonu o odvetništvu in na podeljeno javno pooblastilo v delu, ki se nanaša na vodenje imenika odvetnikov ter sprejem odvetniške tarife. Organ se je skliceval tudi na sodbo Upravnega sodišča RS št. IU 12/11 z dne 19. 12. 2012, po kateri za presojo zavezanosti organa po ZDIJZ ni pomembno, ali je organ pravna oseba javnega prava ali zasebnega prava, pač pa je relevanten le obseg javnega pooblastila. Ta pa nesporno obsega izključno odločanje o vpisu in izbrisu iz imenika odvetnikov ter sprejem odvetniške tarife v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. Organ ocenjuje, da že iz navedene sodbe izhaja, da je upravno sodišče v zadevi že presojalo potencialno zavezanost organa kot osebe javnega prava in odločilo, da je organ ne glede na svoj status zavezan izključno v delu, ki se nanaša na izvajanje javnega pooblastila. Organ je poudaril, da se zahteva prosilca v nobenem delu/točki ne nanaša na odločanje o vpisu in izbrisu iz imenika odvetnikov, odvetniških kandidatov oziroma odvetniških pripravnikov ali na sprejem odvetniške tarife, posledično je treba zahtevo prosilca zavrniti, saj ne gre za informacije javnega značaja, h katerim posredovanju bi bil organ zavezan.
Organ kot pravna oseba javnega prava
Organ je na stališču, da ni sodne prakse o obsegu zavezanosti pravnih oseb javnega prava po ZDIJZ, posledično pa tudi ni sodne prakse o zavezanosti za dostop do informacij javnega značaja oseb javnega prava, ki so hkrati tudi nosilci javnih pooblastil - kot je organ. Organ je povzel ugotovitev Ustavnega sodišča RS v odločbi št. U-I-216/23-12 z dne 4. 4. 2024 ter izpostavil, da zgolj status organa, če bi sprejeli, da je organ pravna oseba javnega prava, še ne omogoča zaključka, da so posledično informacija javnega značaja čisto vsi dokumenti, ki jih je organ bodisi ustvaril ali prejel — torej vsi dokumenti (ne glede na obliko), s katerimi razpolaga. Za presojo zavezanosti za dostop do informacij javnega značaja je namreč odločilna opredelitev »delovnega področja« organa. ZDIJZ je konkretizacija 39. člena Ustave RS, njegov namen je prispevati k zagotavljanju odprtosti (transparentnosti) delovanja države v najširšem smislu. Organ z delovanjem države ni povezan in z izjemo informacij, ki se nanašajo na podeljeni javni pooblastili, nima informacij, ki bi kazale na okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izvrševanje javnih nalog (na primer sodba Upravnega sodišča št. IU 677/2018-17 z dne 17. 2. 2021). Organ se je nadalje skliceval tudi na stališče Vrhovnega sodišča, ki je v svojih odločitvah[1] opredelil pojem delovnega področja organa. V tej zvezi je organ zaključil, da če tudi bi bil pravna oseba javnega prava, bi bil zavezan po 1. členu ZDIJZ izključno v delu, ki se nanaša na izvajanje javnega pooblastila — na izvajanje javnopravnih nalog, tj. na delovnem področju, na katerem izvaja javnopravne naloge (tako tudi Upravno sodišče v sodbi IU 12/2011 z dne 19. 12. 2012). Ker informacije, ki jih je zahteval prosilec, niso informacije z delovnega področja organa, niso informacije, ki se nanašajo na izvajanje javnega pooblastila, zato je organ zahtevo prosilca zavrnil.
Vsebinska opredelitev do zahtevanih dokumentov
Zgolj podredno se je organ opredelil do zahtevanih dokumentov tudi z vidika obstoja izjem. Zahtevke prosilca iz točk 1, 2, 3, 4, 6 in 8 je zavrnil iz razloga izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevke iz točk 5, 7, 9,10, 11, 12, 13, 14 in 15 je zavrnil iz razloga po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker gre za dokumente v zvezi z notranjim delovanjem organa, njihovo razkritje pa bi povzročilo motnje pri delovanju organa. Ker zadnje našteti zahtevani dokumenti v delu vsebujejo tudi osebne podatke, so v tem delu izvzeti iz dostopa po ZDIJZ tudi zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ oziroma bi bilo to izjemo treba upoštevati, kolikor bi ne bili dokumenti izvzeti iz prostega dostopa že po izjemi varstva notranjega delovanja organa.
- K točki 1, v kateri prosilec zahteva vse pogodbe o zaposlitvi z vsemi morebitnimi spremembami in dopolnitvami (aneksi) za osebe, ki so na dan 15. 1. 2025 (bile) zaposlene pri organu;
Organ je navedel, da ni del javnega sektorja, zaposleni pri organu niso javni uslužbenci. Zahtevane informacije so v celoti izvzete iz prostega dostopa zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Delni dostop do dokumentov ni mogoč, saj bi vsak od delov pogodb o zaposlitvi, vključno z aneksi oz. deli aneksov, lahko kazal na določenega zaposlenega, s tem omogočal njegovo določljivost, razkritje pa bi kršilo pravico teh oseb do varstva osebnih podatkov. Pri organu je na dan 15. 1. 2025 zaposlenih 8 oseb. Vsak od njih zaseda posamezno delovno mesto in je že po nazivu delovnega mesta v celoti določen. Število zaposlenih je torej tako majhno, da bi zgolj prekrivanje delov zahtevanih dokumentov, še vedno omogočalo njihovo določljivost — iz drugih delov pogodb o zaposlitvi in pripadajočih aneksov.
- K točki 2, v kateri prosilec zahteva vse plačilne liste vseh zaposlenih za obdobje obračuna od januarja 2024 do vključno junija 2024;
Organ je zavrnitev utemeljil isto kot k točki 1 in ob tem dodal, da plače zaposlenih niso financirane iz javnih sredstev.
- K točki 3, v kateri prosilec zahteva vse civilnopravne pogodbe (avtorske, podjemne ipd.), sklenjene v obdobju od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024;
Organ je navedel, da v delu, v katerem se zahteva nanaša na pogodbe civilnega prava, ki so sklenjene s posamezniki, je podana izjema varstva osebnih podatkov, kot pojasnjeno zgoraj. V delu, v katerem so pogodbe civilnega prava sklenjene z gospodarskimi subjekti, pa je organ dostop zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja oziroma dejavnostjo organa, saj bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju. Storitve, ki jih pri gospodarskih subjektih naroča organ in pogoji, ki jih pri tem dogovarja, oziroma na katere pristaja, so rezultat njegove notranje presoje o potrebnosti in smotrnosti. Ta presoja bi bila ogrožena, če bi bili zahtevani podatki razkriti javnosti. Organ ni javni naročnik, sredstva, ki se namenjajo za plačilo storitev, pa niso javna sredstva. Organ v pravna razmerja vstopa kot zasebnopravni subjekt - izven izvajanja javnega pooblastila, pogodbene stranke organa tako utemeljeno pričakujejo zaupnost v pravnem razmerju. Organ jih pred izdajo te odločbe ni pozival k opredelitvi, ali gre v določenih primerih tudi za izjemo poslovne skrivnosti, saj je presodil, da so za zavrnitev zahteve prosilca v tem delu podani prepričljivi argumenti že iz naslova varstva osebnih podatkov (kadar je pogodbena stranka posameznik) oziroma izjeme notranjega delovanja organa (kadar je pogodbena stranka gospodarski subjekt).
- K točki 4, v kateri prosilec zahteva vse potne naloge za vse zaposlene in druge upravičence, izdane od 1.1. 2024 do vključno 30. 6. 2024;
Organ se je skliceval na obrazložitev k prvi in drugi točki zahteve, delni dostop ni mogoč.
- K točki 5, v kateri prosilec zahteva izpiske vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, za obdobje od1. 1.2024 do vključno 30. 6. 2024, iz katerih bodo razvidni vsi prilivi in odlivi;
Organ se je skliceval na izjemo notranjega delovanja organa in varstvo osebnih podatkov. Organ ne more omogočiti delnega dostopa z izbrisom osebnih podatkov iz zahtevanega sklopa podatkov, ker njihova vsebina še vedno razkriva informacije v zvezi s transakcijo (o namenu transakcije), ki bi razkrivale način razmišljanja in delovanja organa (prepoznavanje oz. način prepoznavanja notranjih potreb — potreb članov), omogočale pa bi tudi razkrivanje konkretnih pogodbenih partnerjev oz. bi omogočale njihovo določljivost. Seznanitev javnosti z zahtevanimi podatki bi vodila k motnjam pri delovanju organa. Ovirano bi bilo odkrito in odprto razmišljanje organa, v tem primeru izbira pogodbenih partnerjev in naročanje storitev (na primer predavanj, seminarjev za člane ali svetovanje zbornici v njenih lastnih zadevah). Storitve, ki jih pri gospodarskih subjektih naroča organ in pogoji, ki jih pri tem določa oziroma na katere pristaja, so rezultat njegove notranje presoje o potrebnosti in smotrnosti. Ta presoja bi bila ogrožena, če bi bili zahtevani podatki razkriti javnosti.
- K točki 6, v kateri prosilec zahteva podatke o izplačilih predsedniku in članom upravnega odbora naslovnega organa za obdobje od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024;
Organ je dostop zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov in ponovno poudaril, da ni del javnega sektorja in zaposleni, kot tudi člani upravnega odbora in predsednik pri organu, niso javni uslužbenci ali funkcionarji. Izplačila predsedniku in članom upravnega odbora (ki so sicer javnosti znani) so njihovi osebni podatki, in jih mora organ varovati. Kot navedeno, tudi ne gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki bi bili absolutno javni. Višina izplačil članom vodstvenega organa zbornice je stvar notranje odločitve in notranjega upravljanja organa. Organ ima interes ohraniti podatke zaupne pred javnostjo, saj obstaja tveganje, da bi njihovo razkritje povzročilo motnjo v delovanju organa, predvsem z vidika zagotavljanja neodvisnosti delovanja zbornice.
- K točki 7, v kateri prosilec zahteva zapisnike vseh organov naslovnega organa od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024;
Organ je zahtevo zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa in varstva osebnih podatkov. Zapisniki sej organov, ki delujejo pri organu, so na voljo zgolj članom zbornice, ki jih ti zapisniki tudi zadevajo. To je ključno, da se omogoči prosto izražanje misli in idej s strani članov, brez zunanjih vplivov politike, medijev ali splošne javnosti, vse za namen ohranjanja strokovnosti, profesionalnosti, integritete, neodvisnosti ter ugleda odvetniškega poklica. Zahtevani dokumenti so nastali izključno za notranjo rabo organa, torej z namenom priprave vsebinskih podlag za delovanje organa. V zapisnikih so na primer povzetki sprejetih odločitev, izvedenih nalog in načrtovanih obveznosti organa ali konkretnega njegovega člana, ter druge točke razprave, ki so izključno vezane na delovanje organa samega. Razkritje takšne notranje komunikacije oziroma razprav znotraj organa, v katerih so izražena stališča ali mnenja, povzetki dogajanj ali izvedenih oziroma načrtovanih nalog, ki so namenjene zgolj interni uporabi, bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Zapisniki po naravi stvari vsebujejo tudi osebne podatke posameznikov, ki so na sejah prisotni. Nekateri zapisniki, na primer zapisniki disciplinskih organov, pa so prepleteni z osebnimi podatki na način, da delni dostop ni mogoč.
- K točki 8, v kateri prosilec zahteva kandidature za organe naslovnega organa, ki so bili izvoljeni na Skupščini OZS dne 16. 4. 2024;
Organ je dostop zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Podatki o kandidaturah se v celoti prekrivajo z osebnimi podatki kandidatov, ki jih je organ dolžan varovati v skladu s pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov. Kandidature so bile podane v postopku volitev, katerih doseg je omejen na članstvo v zbornici. Kdor ima možnost sodelovati v postopku kot kandidat oziroma ima pravico glasovanja, je torej član zbornice, je s podatki seznanjen. Splošna javnost (vključno s prosilcem) v volitve ni vpeta, saj gre izključno za notranje delovanje organa. Ne le, da gre za izjemo varstva osebnih podatkov, ki terja zavrnitev dostopa v celoti, pač pa bi razkrivanje podatkov o kandidaturah izpostavilo organ potencialno nedopustnim vplivom, s čimer bi bila ogrožena njegova neodvisnost in integriteta (podana je tudi izjema varstva notranjega delovanja organa).
- K točki 9, v kateri prosilec zahteva finančni načrt organa za leto 2024 ter k točki 10, v kateri prosilec zahteva finančno poročilo naslovnega organa za leto 2023;
Organ je dostop zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa. Ob tem se je skliceval na utemeljitev v okviru pete točke zahteve ter dodal, da finančni načrt odraža planirano, finančno poročilo pa dejansko porabo sredstev s strani organa, pri čemer je razviden namen sredstev ter njihov znesek. Dostop javnosti do vsebine teh informacij bi lahko povzročil pritiske in vplivanja na organ glede porabe sredstev, četudi javnost ne pozna potreb odvetniškega poklica, in tako tudi ne razlogov za vlaganje v določene storitve, povezave ipd. Delovanje organa z vidika ohranjanja ugleda, strokovnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica prek dodelitve finančnih sredstev za določene namene, bi bilo moteno. Prav tako bi bila potencialno motena neodvisnost ter avtoriteta organa kot zbornice za samostojno in neodvisno odvetniško službo (137. člen Ustave Republike Slovenije). Tako finančni načrt kot finančno poročilo sta v skladu s Statutom OZS predstavljena na skupščini, torej pred vsemi člani organa. To so tudi tisti subjekti, ki finančno prispevajo k delovanju organa.
- K točki 11, v kateri prosilec zahteva register osnovnih sredstev naslovnega organa;
Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo notranjega delovanja organa zaradi varovanja notranjih procesov odločanja in upravljanja, ter svojega nadaljnjega delovanja v korist strokovnosti in neodvisnosti odvetništva. Oprl se je tudi na utemeljitev pod točkami 5, 9 in 10, dodatno pa je še poudaril, da je ugled organa, posredno ugled odvetniškega poklica, povezan z dejstvom, da organ upravlja z zadostnimi sredstvi (na primer v primerjavi z zbornicami za druge poklicne skupine). Za uspešno nadaljnje delovanje organa in ohranitev avtoritete na svojem področju v očeh javnosti je pomembno, da informacije o vidikih sredstev, vključno z osnovnimi sredstvi organa, ostanejo splošni javnosti prikriti. To bi tudi preprečilo napačne interpretacije o višini ali vrsti sredstev, o izbiri blagovnih znamk, o času uporabe po amortizaciji ipd. s strani javnosti, ki bi lahko zopet privedle do napačnih in škodljivih zaključkov o odvetnikih ali odvetniškem poklicu kot takem, organu pa onemogočile, da doseže svoje poslanstvo.
- K točki 12, v kateri prosilec zahteva vse račune, ki jih je naslovni organ prejel od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024; ter k točki 13, v kateri prosilec zahteva vse račune, ki jih je naslovni organ izdal od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024;
Organ je zatrjeval izjemo notranjega delovanja. Deloma računi vsebujejo tudi osebne podatke pogodbenih partnerjev organa, ki so posamezniki, in se proti razkritju aplicira tudi izjema varstva osebnih podatkov. Na tem mestu organ ni presojal, ali bi bila eventualno podana tudi izjema poslovne skrivnosti, ker je ocenil, da obstoj zgoraj navedenih izjem že zadošča za zavrnitev zahteve v tem delu. Organ je izpostavil, da bi bilo ob drugačnem stališču nujno v postopek kot stranske udeležence pritegniti poslovne partnerje, da se izrečejo v zvezi z varstvom poslovne skrivnosti. V argumentaciji se je organ skliceval tudi na utemeljitev, ki jo je podal glede točke 5 prosilčeve zahteve. Odvetniški zbornici kot organu za zastopstvo poklicne skupine odvetnikov in varstvo odvetniškega poklica mora biti omogočeno, da deluje brez zunanjih vplivov, političnih, finančnih ali drugih/drugačnih pritiskov. Poraba sredstev ter finančno upravljanje odvetniške zbornice, razvidno iz prejetih ter izdanih računov, spadata v domeno notranjega odločanja/delovanja organa. Na ta način zbornica zagotavlja, da se sredstva porabijo v skladu z njenimi interesi, cilji in znotraj uveljavljenih notranjih procesov odločanja. Zakonodaja z izjemo notranjega delovanja omogoča organu, da sprejema odločitve brez zunanjih pritiskov, ki bi lahko obremenili njegov celovit in nepristranski pristop k izvajanju nalog v največji koristi poklicne skupine odvetnikov.
- K točki 14, v kateri prosilec zahteva knjigo prejete pošte od 1. 1. 2024 dob 30. 6. 2024; ter točki 15, v kateri prosilec zahteva knjigo poslane pošte od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024
Organ je zatrjeval izjemo notranjega delovanja, ker gre za dokumente, katerih razkritje bi povzročilo motnje v delovanju organa. Korespondenca organa s potencialnimi ali obstoječimi člani, z zaposlenimi, s posamezniki, s katerimi pogodbeno sodeluje, s pravnimi osebami ali z drugimi subjekti, je del notranjega delovanja organa. Gre za izmenjavo sporočil, ki imajo, četudi se ne razkriva sama vsebina sporočila, lahko zaupno naravo (na primer opomin članu k plačilu obroka članarine) ali pa razkrijejo poslovni odnos s posameznikom ali družbo (na primer izmenjava pogodbe, računov, potrdil). V tem oziru njihovo razkritje predstavlja tveganje za nadaljnje nemoteno delovanje organa, podobno kot je organ utemeljil že glede točk 5, 9, 10, 12 in 13 zahteve, in se na to sklicuje. Sama vsebina sporočila je varovana po 37. členu Ustave RS in ne more biti predmet dostopa po ZDIJZ. Iz knjige prejete in poslane pošte pa je mogoče že po naslovu razbrati vsebino komunikacije (sklepati nanjo), razviden pa je tudi čas pošiljanja oziroma prejema ter pošiljatelj oziroma prejemnik pisanja. Lahko gre za interno komunikacijo organa s svojimi člani, med zaposlenimi v organu, med organi zbornice ter tajništvom in podobno, kar je prepoznano v zaščiti notranjega delovanja organa in do teh informacij javnost ni upravičena dostopati (prim. sodbo in sklep Upravnega sodišča IU 817/2015 z dne 3. 9. 2015). Seznam dohodne in odhodne pošte prav tako kaže na povezave organa tako znotraj države kot zunaj, kar bi poseglo tudi v komunikacijsko zasebnost (zaupnost) naslovnikov in dopisnikov - pošiljateljev in je, kot že poudarjeno, varovano že po 39. členu Ustave RS. V delu, v katerem gre za pošiljatelje ali prejemnike, ki so fizične osebe, pa je podana tudi izjema varstvo osebnih podatkov.
(4) Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 27. 3. 2025, v kateri je navedel, da jo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in da zahteva povrnitev stroškov postopka. Prosilec vztraja, da je organ pravna oseba javnega prava in da so zahtevane informacije informacije javnega značaja, do katerih ima javnost pravico do seznanitve. Prosilec se prav tako ne strinja, da so podane izjeme od prostega dostopa, vendar se z njimi ni ukvarjal.
(5) Po prejemu pritožbe je organ preveril in ugotovil, da je pritožbo vložila upravičena oseba pravočasno in jo je dne 4. 4. 2025 odstopil IP.
Pritožba je delno utemeljena.
(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(7) Glede vprašanja, da je organ zavezanec za dostop do informacije javnega značaja kot druga oseba javnega prava in tako za celotno področje delovanja in ne le v okviru izvajanja javnega pooblastila, se je IP opredelil že v svoji odločbi št. 090-237/2024/2 z dne 9. 8. 2024 in se na svoje razloge, v izogib ponavljanju, v tej odločbi v celoti sklicuje. Čeprav organ tudi v tem postopku vztraja, da je zavezan po ZDIJZ le v okviru izvajanja javnega pooblastila, torej v okviru delovnega področja, na katerem izvaja javnopravne naloge, s čimer se IP glede na obrazloženo v svoji odločbi št. 090-237/2024/2 z dne 9. 8. 2024, ne strinja, pa se je organ v nadaljevanju izpodbijane odločbe, podredno skliceval tudi na obstoj izjem po ZDIJZ, in sicer po posameznih točkah zahteve, kar je IP presojal v nadaljevanju.
(8) Z namenom popolne ugotovitve dejanskega stanja in načela materialne resnice je IP z dopisom št. 090-128/2025/2 z dne 6. 5. 2025 organ pozval, da posreduje dokumente, ki so predmet presoje, in sicer na način, da za vsako od petnajstih točk zahteve, kjer gre za večje število dokumentov, posreduje najmanj tri tovrstne dokumente. Zahteva prosilca namreč zajema večje število dokumentov za daljše obdobje, zato se je IP pri istovrstnih dokumentih omejil na tri dokumente, kar po oceni IP z vidika ekonomičnosti postopka omogoča presojo, ali so podane zatrjevane izjeme po ZDIJZ. Še zlasti, ker je IP o istovrstnih dokumentih že dvakrat odločal[2], razlika je zgolj v drugačnem časovnem zajemu zahtevanih informacij, ki se deloma celo prekrivajo.
K prvi točki izreka te odločbe
(9) IP je dne 14. 5. 2025 prejel zahtevane dokumente, ki jih je organ ustrezno označil po posameznih točkah zahteve. IP je vpogledal v predložene dokumente in ugotavlja:
- K točki 1, v kateri prosilec zahteva vse pogodbe o zaposlitvi z vsemi morebitnimi spremembami in dopolnitvami (aneksi) za osebe, ki so na dan 15. 1. 2025 (bile) zaposlene pri organu;
IP je vpogledal v predložene pogodbe in ugotavlja, da vsebujejo vrsto osebnih podatkov (ime in priimek, naslov, emšo, čas zaposlitve, opis delovnih nalog, število dni dopusta, osnovna plača, itd.). Organ se je pri zavrnitvi skliceval na varstvo osebnih podatkov, čemur je IP sledil in se v izogib ponavljanju sklicuje na razloge, ki jih je navedel organ v izpodbijani odločbi. Ob tem pa IP še dodaja, da je treba pri obdelavi osebnih podatkov, kamor sodi tudi prost dostop po ZDIJZ, imeti vselej podlago v zakonu. Zaposleni pri organu niso javni uslužbenci, zato podlage za razkritje njihovih osebnih podatkov ne predstavlja prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP pa tudi ni znana druga zakonska podlaga, ki bi to dopuščala. Glede na majhno število zaposlenih je IP sledil organu, da tudi delni dostop ni mogoč, saj bi tudi delno razkritje ogrozilo zaupnost varovanih osebnih podatkov.
- K točki 2, v kateri prosilec zahteva vse plačilne liste vseh zaposlenih za obdobje obračuna od januarja 2024 do vključno junija 2024 ter
- K točki 6, v kateri prosilec zahteva podatke o izplačilih predsedniku in članom upravnega odbora naslovnega organa za obdobje od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024;
IP je vpogledal v predložene plačilne liste in enako kot zgoraj ugotavlja, da vsebujejo osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za njihovo razkritje, zato je IP sledil organu, da obstaja izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Delni dostop pa zaradi majhnega števila zaposlenih ni mogoč, ne da bi posegel v njihovo zaupnost. IP se strinja z organom, da zatrjevana izjema ni presežena s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj plače zaposlenih ne sodijo med javna sredstva. V zvezi s financiranjem organa je IP že v svoji odločbi št. 090-385/2024/9 z dne 23. 12. 2024 ugotovil, da organ ni posredni niti neposredni uporabnik proračuna, kljub temu pa je s financiranjem povezano obvezno članstvo, ki ima sicer naravo javne dajatve, vendar pa to kljub temu ne da zaključka, da bi lahko govorili o javnih sredstvih, za katere velja transparentnost. V 44. členu ZOdv je določeno, da se s statutom zbornice med drugim določi način zagotavljanja sredstev za delo zbornice. Nadalje pa so v 54. členu Statuta organa opredeljeni prihodki zbornice, ki so: vpisnine odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov; članarine in drugi prispevki odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov; denarne kazni, izrečene v disciplinskem postopku zoper odvetnike in odvetniške kandidate; darila in volila; obresti in drugi prihodki. Glede na to, da je odvetništvo kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo opravljajo odvetniki oziroma odvetnice kot svoboden poklic, pomeni, da financiranje organa kljub »obveznosti članarine« izvira izključno iz lastnih virov, predvsem prispevkov članov zbornice, ki so fizične osebe, zato takšnih sredstev ni mogoče obravnavati kot javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednje velja tudi za podatke o izplačilih predsedniku in članom upravnega odbora organa za zahtevano obdobje, zato je IP tudi v tem delu sledil odločitvi organa, da je podana izjema varstva osebnih podatkov.
- K točki 4, v kateri prosilec zahteva vse potne naloge za vse zaposlene in druge upravičence, izdane od 1.1. 2024 do vključno 30. 6. 2024;
IP je vpogledal v predložene potne naloge in ugotovil, da gre dejansko za osebne podatke, na podlagi katerih so osebe določljive, pri čemer ni podane zakonske podlage za njihovo razkritje. Ne gre za javne uslužbence niti za porabo javnih sredstev. IP je zato sledil odločitvi organa, da delni dostop ni mogoč, saj bi katerikoli del dokumenta lahko omogočal določljivost osebe, ki je bila napotena na službeno pot.
- K točki 7, v kateri prosilec zahteva zapisnike vseh organov naslovnega organa od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024;
Organ je zahtevo zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa in varstva osebnih podatkov. IP je vpogledal v predložene zapisnike (zapisniki seje upravnega odbora in zapisnike, sestavljene v disciplinskih zadevah) in ugotavlja, da gre dejansko za preplet dveh izjem, in sicer varstva osebnih podatkov, kakor tudi izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, v okvir katere sodi prav varovanje notranjih stališč, razmišljanja, predlogov, mnenj, ipd., s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa. Glede vprašanja izpolnjevanja prvega kriterija za obstoj navedene izjeme, to je, ali gre v konkretnem primeru za dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, IP ugotavlja, da je ta pogoj izpolnjen. Kot izhaja že iz same zahteve, gre za zapisnike, ki so vezani na delovanje organov zbornice. Takšna narava dokumenta (že po svojem nazivu) nesporno nakazuje na dejstvo, da je povezan z notranjim, internim delovanjem organa. Kot že navedeno zgoraj, je IP z vpogledom v predložene zapisnike ugotovil, da v določenem delu vsebujejo tudi razpravo oz. osebna stališča, mnenja razpravljavcev na seji in ustnih obravnavah, kar je seveda povsem pričakovano, saj je za kritično in učinkovito delo organov zbornice pomembno, da sodelujoči neobremenjeno, kritično in brez zadržkov, izražajo svoje mnenje, na odprti platformi. IP je zato sledil stališču organa, da bi z razkritjem zahtevanih zapisnikov nastale motnje pri delovanju organa, saj bi bile razprave slabše, ogrozilo bi se kritično inovativno in ustvarjalno delo organa, argumenti in stališča bi bila zadržana, kar bi posledično vplivalo tudi na strokovnost in kakovost odločanja organov zbornice pri sprejemanju odločitev. Nadalje se IP strinja z organom, da zapisniki vsebujejo tudi osebne podatke posameznikov, ki so na sejah prisotni, enako to velja tudi za zapisnike disciplinskih organov. Glede na preplet zatrjevanih izjem delni dostop ni mogoč.
- K točki 8, v kateri prosilec zahteva kandidature za organe naslovnega organa, ki so bili izvoljeni na Skupščini OZS dne 16. 4. 2024;
Organ je dostop zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP se z odločitvijo organa strinja, saj kot je organ izpostavil, so bile kandidature podane v postopku volitev, katerih doseg je omejen na članstvo v zbornici, in torej ne gre za javne uslužbence ali javne funkcionarje, pri katerih so pogoji za zasedbo delovnega mesta ali funkcije, informacije javnega značaja. Kot je IP izpostavil že zgoraj, mora biti pri obdelavi osebnih podatkov podana zakonska podlaga, sicer razkritje ni dopustno. IP je vpogledal v predložene dokumente in ugotovil, da nedvomno vsebujejo varovane osebne podatke, ki se prepletajo do te mere, da delni dostop ni mogoč.
- K točki 9, v kateri prosilec zahteva finančni načrt organa za leto 2024 ter k točki 10, v kateri prosilec zahteva finančno poročilo naslovnega organa za leto 2023;
IP je vpogledal v finančni načrt za leto 2024 in zaključni račun za leto 2023, v katerih so podrobno razdelani odhodki in prihodki organa. Organ je dostop zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja organa. Kot izhaja iz 10. člena Statuta odvetniške zbornice Slovenije, je sprejem finančnega načrta in potrjevanje zaključnega računa zbornice v domeni skupščine zbornice, ki jo sestavljajo vsi odvetniki, ki tudi finančno prispevajo k delovanju organa, zaradi česar je IP sledil odločitvi organa, da gre dejansko za interna dokumenta, pri čemer finančni načrt odraža planirano, finančno poročilo pa dejansko porabo sredstev. Organ je izkazal tudi motnje, ki so v tem, da bi razkritje teh informacij lahko povzročilo pritiske in vplivanja na organ glede porabe sredstev, moteno pa bi bilo tudi delovanje organa z vidika ohranjanja ugleda, strokovnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica prek dodelitve finančnih sredstev za določene namene. Prav tako bi bila potencialno motena neodvisnost ter avtoriteta organa kot zbornice za samostojno in neodvisno odvetniško službo.
- K točki 11, v kateri prosilec zahteva register osnovnih sredstev naslovnega organa;
IP je vpogledal v predložen izpisek osnovnih sredstev, ki izkazuje naziv opreme, začetek uporabe, nabavna vrednost, odpisana vrednost in amortizacijo. Organ se je pri zavrnitvi skliceval na izjemo notranjega delovanja organa zaradi varovanja notranjih procesov odločanja in upravljanja ter svojega nadaljnjega delovanja v korist strokovnosti in neodvisnosti odvetništva. IP je odločitvi organa sledil. Gre dejansko za dokument, ki je vezan na notranje delovanje organa, saj je nabava osnovnih sredstev, stvar notranje presoje o potrebnosti in smotrnosti organa, zato bi razkritje teh informacij lahko povzročilo motnje pri delovanju organa z vidika napačne interpretacije o višini ali vrsti sredstev, o izbiri blagovnih znamk, o času uporabe po amortizaciji ipd., kar bi lahko negativno vplivalo na poslanstvo odvetniškega poklica in s tem organa.
- K točki 14, v kateri prosilec zahteva knjigo prejete pošte od 1. 1. 2024 dob 30. 6. 2024; ter točki 15, v kateri prosilec zahteva knjigo poslane pošte od I. 1. 2024 do 30. 6. 2024;
IP je vpogledal v predlože izpise dohodne in odhodne pošte v obliki tabele, ki vsebujejo: številke dokumenta, datum, subjekt, vrsta in opis. Gre torej za interni dokument organa, ki izkazuje izmenjavo sporočil organa z različnimi fizičnimi in pravnimi osebami, zato tudi po oceni sodi med IP izjemo notranjega delovanja, ker gre za dokumente, katerih razkritje bi povzročilo motnje v delovanju organa. IP se v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev, ki jo je podal organ v izpodbijani odločbi. Ob tem pa tudi IP ugotavlja, da je v delu, v katerem gre za pošiljatelje ali prejemnike, ki so fizične osebe, podana tudi izjema varstvo osebnih podatkov. Glede na preplet zatrjevanih izjem delni dostop ni mogoč.
K drugi točki izreka te odločbe
- K točki 4, v kateri prosilec zahteva vse civilnopravne pogodbe (avtorske, podjemne ipd.), sklenjene v obdobju od 1. 1. 2024 do vključno 30. 6. 2024,
- K točki 5, v kateri prosilec zahteva izpiske vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, za obdobje od 1. 1.2024 do vključno 30. 6. 2024, iz katerih bodo razvidni vsi prilivi in odlivi,
- K točki 12, v kateri prosilec zahteva vse račune, ki jih je naslovni organ prejel od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024; ter k točki 13, v kateri prosilec zahteva vse račune, ki jih je naslovni organ izdal od 1. 1. 2024 do 30. 6. 2024;
(10) Pri zgoraj navedenih zahtevanih informacijah se je organ skliceval na izjemi varstva osebnih podatkov in na notranje delovanje organa. IP je vpogledal v tri predložene pogodbe, iz katerih izhaja, da so lahko sklenjene s posamezniki ali pa z gospodarskimi subjekti, za različne storitve. IP se sicer strinja, da gre pri pogodbenem razmerju s posamezniki lahko za izjemo varstva osebnih podatkov, ne more pa slediti organu, da gre pri civilnopravnih pogodbah za izjemo notranjega delovanja organa. Kot je bilo izpostavljeno že zgoraj, se z navedeno izjemo varujejo notranja razmišljanja, mnenja, stališča, v okviru samega organa. Pri zahtevanih pogodbah pa gre za dokumente, ki izkazujejo obstoj pravnega posla dvostranske pogodbe z zunanjo pogodbeno stranko (pravno ali fizično osebo), vezane na različne storitve, zato že iz tega razloga ni mogoče govoriti o dokumentu v zvezi z notranjim delovanjem organa. Enako velja glede zahtevanih računov, ki jih je organ izdal ali prejel ter glede izpiskov vseh transakcijskih računov, vključno s fiduciarnimi računi, ki potencialno lahko vsebujejo varovane osebne podatke, ne ustrezajo pa zatrjevani izjemi notranjega delovanja organa. V tem delu je torej organ zmotno uporabil materialno pravo. Organ je sicer navedel, da gre lahko v tem delu tudi za poslovno skrivnost, do katere pa se ni opredelil.
(11) Glede na to, da se organ do zahtevanih dokumentov v točkah: 4., 5., 12. in 13. ni konkretneje opredelil in da gre za večje število dokumentov, prav tako je IP ugotovil, da zatrjevana izjema notranjega delovanja organa že pojmovno ne more biti podana, ob dejstvu, da je IP na stališču, da je organ zavezanec po ZDIJZ v svojem celotnem delovanju, pomeni, da se izpodbijane odločbe v tem delu ne da preizkusiti. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti, ima kontaktne podatke o pogodbenih strankah in podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo. IP je zato pritožbi prosilca v tem delu ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijani odločbo v tem delu odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju IP organu podaja navodila, v čem je treba dopolniti postopek.
(12) Organ se mora primarno konkretno opredeliti do vseh dokumentov, ki so predmet zahteve v točkah 4., 5., 12. in 13, torej jih identificirati na način, da bo jasno, o katerih dokumentih je sploh odločil (npr. s številko in/ali datumom ter naslovom dokumenta, ki je predmet presoje). Nato pa se mora organ glede zahtevanih dokumentov, za konkretne podatke v posameznih dokumentih in ne kar pavšalno, opredeliti do naslednjih vprašanj: ali so izpolnjeni pogoji za obstoj posameznih izjem od prostega dostopa po 5.a in 6. členu ZDIJZ in če so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa.
(13) Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je organ že omenil možnost, da bi moral v postopek pritegniti pogodbene stranke, vendar jih ni, bo pa moral to storiti v ponovljenem postopku in jim dati možnost, da se udeležijo postopka ter da se opredelijo glede vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, oz. ali uveljavljajo obstoj katere izmed zakonskih izjem. Ko oz. če bo organ prejel morebitne odgovore zainteresiranih tretjih oseb, mora v skladu z načelom kontradiktornosti prosilcu omogočiti, da se seznani z izjavami stranskih udeležencev še pred izdajo odločbe in mu torej dati možnost, da se do njih opredeli. Če se bodo stranki udeleženci sklicevali na obstoj izjem po ZDIJZ, to seveda ne pomeni, da jim mora organ brezpogojno slediti oz. da je k temu »absolutno« zavezan, temveč je njegova dolžnost, da sam oceni, ali zahtevani podatki dejansko predstavljajo zatrjevano izjemo.
(14) IP poudarja, da mora organ v primeru sklicevanja na poslovno skrivnost izkazati izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v 2. členu ZPosS. Nikakor ni dovolj zgolj zatrjevanje, da so se poslovni subjekti sklicevali na poslovno skrivnost in da ne dovolijo razkritja. Prav tako za obstoj poslovne skrivnosti ne zadošča sama »pisnost oz. označitev« dokumentov za obstoj poslovne skrivnosti. Slednje lahko zadosti zgolj tretjemu pogoju, da je »imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost«, kar pa mora organ izkazati in ni dovolj zgolj splošno zatrjevanje. Organ mora poleg tega dokazati tudi, da gre za nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki so skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij ter da ima tržno vrednost. Poslovna skrivnost so le tisti podatki, pri katerih so vse tri zgoraj naštete zahteve kumulativno izpolnjene, na strani organa pa je, da jih izkaže, ob dejstvu, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti primarno na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje.
(15) Če bo organ tudi v ponovljenem postopku vztrajal in izkazal obstoj izjem, pa je nadalje njegova dolžnost, da preizkusi, ali gre za podatke, ki so po zakonu javni, ali za informacije o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev, ker teh podatkov skladno s tretjim odstavkom 2. člena ZPosS ni mogoče določiti za poslovno skrivnost. Absolutno javnost podatkov tako določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, če gre za podatke, povezane s porabo javnih sredstev ali opravljanjem javne funkcije. Kot je IP že večkrat opozoril, se mora vsak, ki stopa v pogodbeni odnos, ki ima elemente javnega sektorja in na podlagi katerega prejme javna sredstva, zavedati, da postanejo določeni podatki, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, javni. Res je, da se pogodbe med seboj razlikujejo, vendar pa morajo biti podatki, ki predstavljajo podlago za porabo javnih sredstev, vselej javni (z izvedbo delnega dostopa), ne glede na to, kako sta jih pogodbenika v pogodbi označila. Takšna je tudi praksa IP v primerljivih zadevah[3].
(16) Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo izjeme, ki niso presežena s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih informacij. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi odločbe določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.).
(17) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je bil postopek pred izpodbijano odločbo v določenem delu pravilen, da je v določenem delu, kot izhaja iz prve točke izreka te določbe, odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa je v tem delu neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP. V delu, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe, pa je pritožba utemeljena, zato je IP izpodbijano odločbo v tem delu opravil in odločba v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP.
(18) Glede povrnitve priglašenih stroškov postopka zahteva prosilca ni utemeljena. Na podlagi prvega odstavka 113. člena ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnino za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Konkretni pritožbeni postopek (kot tudi sam postopek z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja) se je začel na pritožbo (oziroma zahtevo) prosilca, zato prosilec sam nosi svoje stroške postopka. Upoštevaje navedeno je IP odločil, da se zahteva za povrnitev stroškov zavrne, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka te odločbe).
(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper 1. točko izreka te odločbe se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Zoper 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba niti upravni spor.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Sodba VSRS I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, tudi sklep VSRS X Ips 327/2017 z dne 23. 1. 2018
[2] Odločbi IP: št. 090-237/2024/2 z dne 9. 8. 2024 in št. 090-385/2024/9 z dne 23. 12. 2024
[3] Odločbe IP št. 090-169/2018/39, 090-229/2018/8, 021-65/2007, 021-10/2008.