prosilec - Občina Zagorje ob Savi

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper zavrnilno odločitev občine glede dostopa do videonadzornega posnetka kamere. Ugotovil je, da je pravilna odločitev organa, da gre pri videonadzornem posnetku za zbirko osebnih podatkov, glede katere ni zakonske podlage, da bi jo lahko posredovali prosilcu oziroma javnosti. Ker je ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-385/2023/2

Datum: 19. 01. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 21.12.2023, zoper odločbo Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi (v nadaljevanju organ), št. 090-0020/2023-2 z dne 11. 12. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 21. 12. 2024 zoper odločbo Občine Zagorje ob Savi št. 090-0020/2023-2 z dne 11. 12. 2023, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Povzetek postopka na prvi stopnji in pritožbene navedbe

(1)   Prosilec je pri organu dne 20. 11. 2023 vložil zahtevo za video zapis nadzorne kamere v avli

zgradbe – sedeža upravne enote oziroma občine Zagorje, za časovno obdobje………….. Navedel je, da tehnično varovanje za organ po pogodbi izvaja VTZ d.o.o., ki naj ga organ nemudoma pokliče in mu naroči, naj prekrije vse druge obraze tretjih oseb, ki so v tem času zabeležene na video posnetku, potrebuje pa zvočni in video zapis odgovornih oseb.

(2)   Organ je zahtevo prosilca z odločbo št. 090-0020/2023-2 z dne 11. 12. 2023 (dalje izpodbijana

odločba) v celoti zavrnil. Pri zavrnitvi se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri pregledu zahtevanega videoposnetka je ugotovil, da ta vsebuje posnetke več posameznikov, ki so se v nadzorovanem območju kamere gibali ………….V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov iz 2. točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem in dajanje na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, za kar mora imeti organ ustrezno podlago iz 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, da je obdelava zakonita. Organ je navedene podlage navedel in dalje ugotovil, da nima nobene pravne podlage, po kateri bi bili posnetki videonadzorne kamere javno dostopni. Pojasnil je še, da lahko upravljavec zbirke posnetkov, ki so nastali ob izvajanju videonadzora, te posnetke pregleduje le v skladu z osnovnimi nameni njihovega zbiranja, na primer za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, oziroma v primeru nekega izrednega, deviantnega dogodka, ko videoposnetek služi kot dodaten dokaz v pravdnem postopku. Ob upoštevanju načela najmanjšega obsega osebnih podatkov, se lahko v posnetke videonadzora vpogleda zgolj kadar pride do dogodka, ki ga opisujejo pogoji za uvedbo videonadzora. Nastale posnetke pa lahko izvajalec videonadzora posreduje tretjim osebam zgolj pod pogojem, če ti izkažejo ustrezno pravno podlago. Organ je v postopku ugotovil, da predstavlja zahtevani posnetek (video in zvočni posnetek), na katerem se nahajajo določljivi posamezniki, zbirko osebnih podatkov. Video posnetke štejemo kot varovane osebne podatke, kadar ti določajo ali omogočajo odločljivost posameznika, predvsem takrat, ko je ta na posnetku jasno in nedvomno razviden in bi se ga dalo na ta način identificirati, prepoznati in določiti. Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov. Določbo o varstvu osebnih podatkov je sicer treba povezati z določbo 7. člena ZDIJZ, ki ureja institut delnega dostopa, vendar pa tega po oceni organa v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti, saj glede na vsebino zahteve prosilca iz posnetka ne bi bilo mogoče izločiti varovanih podatkov, pri čemer se organ sklicuje tudi na prakso Upravnega sodišča RS. Skladno z navedenim je organ zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

(3) Zoper odločbo organa je prosilec dne 21. 12. 2023 vložil pritožbo. Navaja, da je videoposnetek nadzorne kamere zahteval zaradi razžalitve in da posnetek potrebuje kot dokaz za zaščito svojih ustavnih in zakonskih pravic. S pridobitvijo posnetka bo varoval svoje življenjske pravice in interese ter pravno in civilno ukrepanje na vseh področjih, predvsem na področju, ki ga obravnava zakon o kazenskem postopku, preko katerega bo, na podlagi predmetnega video zapisa, sprožil določene postopke proti odgovornim osebam. Navaja še, da področje videonadzora ureja ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov, iz njune vsebine pa je mogoče najti določbe, na podlagi katerih je upravičen do prejema.

(4) Pritožbo prosilca je organ dne 29. 12. 2023, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da z zahtevanim posnetkom videonadzorne kamere razpolaga in da dokument izvira iz njegovega delovnega področja. V obravnavani zadevi so tako izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, postavlja pa se vprašanje, ali gre za prosto dostopno informacijo. Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov.

O izjemi varstva osebnih podatkov

 (6) ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavani zadevi podana ustrezna pravna podlaga, kot jih določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(7) Organ se je v izpodbijani odločbi pravilno skliceval na ugotovitev, da gre pri videonadzornem posnetku varnostne kamere za zbirko osebnih podatkov in da mora biti za posredovanje teh osebnih podatkov javnosti podana pravna podlaga po 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. V tem delu je IP v celoti sledil obrazložitvi organa, ki je na tem mestu, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja.

(8) Pravilen je tudi zaključek organa, da gre za varovane osebne podatke, glede katerih ni podane zakonske podlage, ki bi določala, da jih je dovoljeno posredovati prosilcu oziroma javnosti. Ne držijo torej pritožbene navedbe prosilca, da je do zahtevanega dokumenta upravičen na podlagi ZVOP-2 in Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj slednja podlage za razkritje javnosti ne dajeta.

(9) Organ je tudi pravilno ocenil, da delni dostop do posnetka, glede na naravo zahteve prosilca, ni izvedljiv. Prosilec je namreč zahteval dostop do »posnetkov odgovornih oseb«, pri čemer pa so tudi video posnetki teh odgovornih oseb varovani. Tudi pri video posnetkih odgovornih oseb gre namreč za varovane osebne podatke, ker osebna podoba posameznika ni podatek, ki bi bil neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca ali v zvezi z opravljanjem javne funkcije. Posledično teh podatkov ni dovoljeno razkriti niti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako v celoti sledil organu, da gre za varovane osebne podatke, s čimer je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(10) Ker prosilec v pritožbi navaja, zakaj potrebuje zahtevani posnetek in dostop do slednjega utemeljuje s svojim interesom, IP  pripominja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali prosilec lahko pridobi zahtevane dokumente na podlagi ZDIJZ, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur,  vsaki pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

(11) Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da prosilec v tem pritožbenem postopku ne more uspeti niti z zatrjevanjem, da videonadzorni posnetek potrebuje za uveljavitev svojih pravic pred drugimi organi, kajti, kot že pojasnjeno, se statusa prosilca in njegove osebne koristi v postopku po ZDIJZ ne presoja.

(12) Ob tem IP še dodaja, da odločitev v tem postopku sledi njegovi praksi v zvezi z dostopom do video in avdio posnetkov ter ugotovitvi, da gre za zbirke osebnih podatkov, ki praviloma niso prosto dostopne javnosti. O podobnih zadevah je IP že odločil npr. z odločbami št. 090-259/2023 z dne 4. 10. 2023, št. 090-235/2020 z dne 26. 10. 2020, št. 090-193/2019 z dne 3. 9. 2019, št. 090-74/2014 z dne 10. 9. 2014[1], …

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Vse odločbe so dostopne na spletni strani IP,

https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-zna%C4%8Daja/iskalnik-po-odlo%C4%8Dbah/