prosilec - Občina Vrhnika
+ -Številka: 090-311/2023
Kategorije: Ali dokument obstaja
POVZETEK:
V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do Odločbe o zaprtju mostu, Odločbe o nefizičnem zaprtju mostu čez Bistro, Sklepa o spremembi prometne signalizacije v povezavi z zaprtjem mostu, saj z navedenimi dokumenti ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP pozval organ, da dodatno pojasni postopek v zvezi z izvajanjem prometne signalizacije, ki se nanaša na most čez Bistro pri Bistri ter kateri dokumenti so morebiti ob tem nastali, upoštevajoč 6. člen Zakona o cestah, na katerega se je organ skliceval ob odstopu pritožbe. IP je ugotovil, da, je organ ponovno pojasnil, kaj se je izvajalo in kako je postopal glede mostu ter posebej navedel, da je komunikacija potekala telefonsko, zato IP ni imel razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki so bili prosilki že posredovani, ne razpolaga. Dejstvo je, da IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa (glede del, ki so se izvajala na mostu čez Bistro), niti v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilki že posredoval. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je pritožbo zavrnil.
ODLOČBA:
Številka: 090-311/2023/5
Datum: 25. 10. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju: prosilka), z dne 4. 8. 2023, zoper delno odločbo Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika (v nadaljevanju: organ), št. 0901-5/2023-2 (6-08) z dne 27. 7. 2023, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilke z dne 4. 8. 2023 zoper delno odločbo Občine Vrhnika, št. 0901-5/2023-2 (6-08), z dne 27. 7. 2023, se zavrne.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilka je z zahtevo z dne 19. 7. 2023 od organa zahtevala, da ji v obliki fotokopije ali izpisa v formatu A4 posreduje:
- Poročilo (odločbo) pristojnega gradbenega inž. (inšpektorja) o stanju mostu čez potok Bistra,
- Odločbo o zaprtju mostu, podredno pa »sklep ali odlok,..«,
- Odločbo o nefizičnem zaprtju mostu z odločitvijo vodstva,
- Sklep o spremembi prometne signalizacije v povezavi z zaprtjem mostu,
- Zapisnik sveta za preventivo prometa (zadnje 3. seje).
Organ je o zahtevi odločil z delno odločbo št. 0901-5/2023-2 (6-08), z dne 27. 7. 2023, s katero je v prvi točki izreka odločbe zahtevo prosilke, ki se nanaša na Odločbo o zaprtju mostu, Odločbo o nefizičnem zaprtju mostu, Sklep o spremembi prometne signalizacije v povezavi z zaprtjem mostu, zavrnil. Posebni stroški niso nastali.
V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilke in določbe ZDIJZ ter navedel, da ugotavlja, da ne razpolaga z Odločbo o zaprtju mostu, Odločbo o nefizičnem zaprtju mostu, s Sklepom o spremembi prometne signalizacije v povezavi z zaprtjem mostu, ki je predmet zahteve prosilke. Prav tako z zahtevanimi dokumenti ne more razpolagati kakšen drug organ. Na podlagi navedenega je odločil, da zahtevo prosilke zavrne, ker zahtevana informacija javnega značaja ne obstoji. Organ je ob tem ugotovil, da razpolaga s Poročilom pregleda mostu z oceno stanja objekta - most čez Bistro pri Bistri in z Zapisnikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (zadnje 3. seje), kar je v prilogi k izpodbijani odločbi posredoval prosilki.
Prosilka je vložila pritožbo z dne 4. 8. 2023, v kateri je povzela svojo zahtevo in odločitev organa ter navedla, da se z odločitvijo ne strinja in jo zavrača. Poudarila je, da je Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., dne 18. 7. 2023 ob 12:30 uri pripeljalo betonski blok, s katerim je fizično zaprlo most čez potok Bistra, katerega je skladno s poročilom št. 03-23 potrebno zapreti za uporabo, saj je nevaren za uporabo, kar pa ne spremeni dejstva, da bi organ moral razpolagati z najmanj odločbo/sklepom/odredbo,.-.. karkoli v smeri tega, da je javno zaprl most čez potok Bistra, ter to tudi na svoji uradni Facebook strani objavil. Po oceni prosilke pa je nezanemarljivo predvsem dejstvo, da se je ta most čudežno odprl, ter da je po besedah, most v roku ene ure od postavitve betonskega bloka, le-ta samoiniciativno odstranila, saj naj bi po besedah pristojne, vodstvo most odprlo in naj ta ne bi bil fizično zaprt. Prosilka meni, da so njene besede kontradiktorne vsem dejavnikom, ki se dogajajo v ozadju, katere želi organ namerno prikriti. Ne drži dejstvo, da lahko organ tako nevaren most zapre zgolj s prometno signalizacijo oz. v kolikor se za to odloči, mora ponovno izdati ustrezen sklep/odločbo/odredbo,... karkoli v tej smeri, s katerim organ dokazuje, da se na občinski cesti spreminja prometna signalizacija oz. se spreminja prometni režim, ter o tem tudi obvesti pristojno policijsko postajo, vzdrževalce cest,.... Sumljivo je dejstvo, da organ z ničemer od navedenega po navedeni odločbi ne razpolaga, hkrati pa je dne 18.07.2023 spreminjal prometno signalizacijo oz. je to po navodilih organa opravljalo Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o., ter omenjeni most tudi fizično zaprlo (vse slike v prilogi). Prosilka meni, da organ namerno prikriva sledi, ter namerno ne želi zapreti dotičnega mostu čez potok Bistra, čeprav bi to zaradi varnosti svojih občanov, ter vseh drugih uporabnikov moral storiti. Prometni znak, ki stoji pred mostom, še ne preprečuje vožnje čez in konec koncev se na tem mestu redkokdaj oz. skoraj nikoli ne izvaja policijska kontrola in to občani, ter vsi drugi uporabniki zavestno izkoriščajo. Prav tako pa ob morebitni nesreči, zaradi slabega stanja mostu, organa ne ščiti zgolj postavitev prometnega znaka, ki je bil nelegalno postavljen že vrsto let. Poudarila je, da je s prometnim znakom označen prepovedan prehod zgolj iz smeri Bistra - Blate, hkrati pa je iz smeri Blate-Bistra prehod prost, saj nikjer ne stoji oz. ni postavljen noben prometni znak, kar pomeni, da ga lahko vsi legalno prečkajo, brez da bi bili obveščeni o tem, da je most nevaren oz. da je most zaprt za uporabo. Pristojni in prav tako ostali strokovnjaki na področju prometa pa se zavedajo, da je most nujno potrebno fizično zapreti za uporabo, organ pa se temu izmika, ter prikriva sledi svojega dela. Prosilka je zaključila, da je organ, kot rečeno, na svoji FB objavil, da je most zaprt, prav tako je spreminjal prometno signalizacijo,... hkrati pa v odločbi, ki jo je poslal prosilki, navedel, da ne razpolaga z odločbami, kot navedeno zgoraj. Postavlja se vprašanje, na čigavo pobudo oz. kako lahko takšen organ takšne resne zadeve potem dela samoiniciativno, brez dostopa občanov do informacij javnega značaja.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke s prilogami, dne 11. 10. 2023, poslal v pristojno odločanje IP. Ob tem je navedel, da je izdal delno odločbo, ker razpolaga samo z delom zahtevane dokumentacije. Z zahtevanimi odredbami za postavitev prometne signalizacije ne razpolaga, ker so bili ukrepi izvedeni skladno s petim odstavkom 6. člena Zakona o cestah, dokumentov, če prav razume zahtevo, niso imeli in jih zato ne morejo posredovati.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.
V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali organ dejansko ne razpolaga z Odločbo o zaprtju mostu, Odločbo o nefizičnem zaprtju mostu, s Sklepom o spremembi prometne signalizacije v povezavi z zaprtjem mostu, kar je predmet zahteve prosilke.
Ker je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo, je IP z dopisom z dne 20. 10. 2023, št. 090-311/2023/2, pozval organ, da dodatno pojasni postopek v zvezi z izvajanjem prometne signalizacije, ki se nanaša na most čez Bistro pri Bistri, kateri dokumenti so morebiti ob tem nastali. Ob odstopu pritožbe je organ kot utemeljitev, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, navajal peti odstavek 6. člena Zakona o cestah[1], zato je IP pozval organ, da pojasni, kaj od navedenega se je izvajalo na mostu čez Bistro. V poročilu št. 03-23, ki ga je organ že posredoval prosilki, je namreč dejansko navedeno, da je treba most zapreti za uporabo. Ali so torej v zvezi s tem bili izvedeni kakršni koli postopki (npr. inšpekcijski,.) in kateri dokumenti so ob tem nastali? IP je torej pozval organ, da se ponovno opredeli do obstoja dokumentov, ki po vsebini ustrezajo zahtevi prosilke.
Organ je odgovoril z dopisom z dne 23. 10. 2023, v katerem je pojasnil, da je že pri odstopu pritožbe navedel, »da je izdal delno odločbo, ker razpolaga samo z delom zahtevane dokumentacije. Z zahtevanimi odredbami za postavitev prometne signalizacije ne razpolaga, ker so bili ukrepi izvedeni skladno s petim odstavkom 6. člena Zakona o cestah«. Ob tem je dodal, da je bil most Bistra v skladu s Poročilom št. 03-23 ugotovljen kot nevarni objekt (nastalo nevarno mesto - peti odstavek 6. člena Zakona o cestah). Ker izvajalec rednega vzdrževanja ni mogel brez odlašanja odstraniti nevarnega mesta - mostu, je skladno s petim odstavkom 6. člena Zakona o cestah postavil predpisano prometno signalizacijo in o tem obvestil Medobčinski inšpektorat in redarstvo ter upravljavca ceste - Občino Vrhnika. Vse pristojne je obvestil telefonsko, ker drugače ne bi zadostil zakonski dikciji »brez odlašanja«. Hkrati je organ obvestil IP, da za postavljanje ovir, kot so betonski bloki, občina nima zakonske podlage. Promet lahko na podlagi zakonodaje omejujejo zgolj z ustrezno prometno signalizacijo.
Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prav tako v postopku po ZDIJZ organi niso dolžni pojasnjevati ali analizirati že obstoječe dokumente.
IP ugotavlja, da je prosilka v pritožbi predvsem izražala nestrinjanje s prometno ureditvijo glede mostu čez Bistro in z ravnanjem organa v tej zvezi, zaradi česar meni, da bi moral organ razpolagati z določenimi dokumenti.
IP ugotavlja, da je organ ponovno pojasnil, kaj se je izvajalo in kako je postopal glede mostu ter posebej navedel, da je komunikacija potekala telefonsko, zato IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki so bili prosilki že posredovani, ne razpolaga. Poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).
Dejstvo je, da IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa (glede del, ki so se izvajala na mostu čez Bistro), niti v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti, kot tistimi, ki jih je prosilki že posredoval. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Kot rečeno, pa prosilka v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ razpolaga še s katerimi drugimi dokumenti (kot s tistimi, ki jih je organ že posredoval), vendar jih prosilki ne želi posredovati.
Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.
V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.
Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka
[1] Izvajalec rednega vzdrževanja ceste brez odlašanja odstrani z javne ceste vse ovire ali druge posledice ravnanj, ki bi lahko škodovale javni cesti ali ogrožale, ovirale ali zmanjšale varnost prometa na njej. Če to ni mogoče, oviro ali nastalo nevarno mesto na javni cesti do njihove odprave zavaruje s predpisano prometno signalizacijo ter o oviri in drugih posledicah prepovedanih ravnanj brez odlašanja obvesti pristojni inšpekcijski organ za ceste in upravljavca ceste.