prosilec - Občina Vojnik

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih zvočnih posnetkov Občinskega sveta iz razloga, da s posameznimi ne razpolaga več v materializirani obliki, dostop do zvočnega posnetka seje Občinskega sveta z dne 9. 9. 2025 pa iz razloga varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje pritožbene navedbe prosilca, presojal, ali je organ odločil pravilno, ko je dostop do zvočnega posnetka seje Občinskega sveta z dne 9. 9. 2025 zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov. Ugotovil je, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za razkritje zahtevanih osebnih podatkov, zaradi česar prosilec do njih ni upravičen, in s tem sledil odločitvi organa. IP je med drugim upošteval, da so seje občinskega sveta organa sicer praviloma javne, toda dejstvo enkratne javnosti seje še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-508/2025/2

Datum: 19. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 16. 10. 2025, zoper odločbo OBČINE VOJNIK, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (v nadaljevanju: organ), št. 090-0030/2025 z dne 30. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 16. 10. 2025 zoper odločbo OBČINE VOJNIK, št. 090-0030/2025 z dne 30. 9. 2025, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 3. 9. 2025, na podlagi ZDIJZ, zahteval, da mu organ posreduje zvočne zapise zadnjih sedmih sej Občinskega sveta organa. Ob tem je opozoril na odločbo IP št. 090-86/2010 z dne 3. 6. 2010. V primeru, da organ s katerim od teh zvočnih zapisov ne razpolaga več v materializirani obliki, pa je zahteval posredovanje zapisov bodočih sej. Poudaril je, da istočasno zahteva posredovanje zvočnih zapisov prihodnjih sej organa do trenutka, dokler ne bodo javno objavljeni. Zahteval je tudi veljavni pravilnik, ki ureja snemanje sej ter tudi hranjenje in morebitno uničenje zvočnega gradiva.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-0030/2025 z dne 30. 9. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu, in sicer:

- zahtevo za posredovanje zvočnih posnetkov z dne 19. 6. 2025, 15. 5. 2025, 13. 3. 2025, 19. 12. 2024, 21. 11. 2024, 3. 10. 2024 in 12. 9. 2024, je zavrnil, ker z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, in iz istega razloga tudi zahtevo za posredovanje posnetkov prihodnjih sej;

- zahtevo za posredovanje zvočnega posnetka z dne 9. 9. 2025 pa je zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov.

V zvezi z zahtevo za posredovanje veljavnega pravilnika je organ posredoval prosilcu spletno povezavo do Poslovnika Občinskega sveta Občine Vojnik (v nadaljevanju: Poslovnik). V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ med drugim navedel, da se v skladu s Poslovnikom tonski zapisi sej hranijo do potrditve zapisnika, nato pa se uničijo. V zvezi z zvočnim posnetkom seje z dne 9. 9. 2025, ki še obstaja v materializirani obliki, pa je dostop zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Kot izhaja iz 52. člena Poslovnika, se snemanje sej izvaja za namen priprave zapisnika in je torej zgolj pripomoček pri pisanju zapisnika, nakar se po potrditvi zapisnika uniči. Udeleženci sej občinskega sveta so s takšno obdelavo podatkov seznanjeni in niso podali privolitve za kakršno koli drugo obdelavo osebnih podatkov. Javnost sej se zagotavlja na druge načine, in sicer z javno objavo potrjenih zapisnikov sej in informiranjem občanov o delovanju občinskega sveta. Glede na navedeno je tako ugotovil, da posnetka z dne 9. 9. 2025 ne more posredovati, ker bi s tem prišlo do razkritja osebnih podatkov brez ustrezne pravne podlage in brez izkazanega prevladujočega javnega interesa. V zvezi z zahtevo za posredovanje posnetkov prihodnjih sej je navedel, da jih ne more posredovati, ker še ne obstajajo, in torej z njimi ne razpolaga. Glede zahtevanega pravilnika je pojasnil, da nima sprejetega posebnega pravilnika. To določilo je vsebovano v 52. členu Poslovnika, ki je javno objavljen, zato je prosilca napotil na javno objavo.

(3) Ker je prosilec zoper odločbo 16. 10. 2025 vložil pritožbo pri IP, jo je IP z dopisom št. 092-222/2025 z dne 20. 10. 2025 odstopil v ustrezen preizkus procesnih predpostavk organu.

(4) Prosilec je v pritožbi navedel, da so se pri organu pojavili poskusi omejevanja snemanja in spremljanja javno sklicanih sej, predstavitev in tribun, ki so namenjene javnosti. Ker gre za dogodke, povezane z izvajanjem javnih funkcij in porabo javnih sredstev, takšne omejitve pomenijo poseg v ustavne in konvencijske pravice občanov, zato je treba jasno opredeliti pravno podlago, ki zagotavlja pravico javnosti do obveščenosti, snemanja in nadzora nad delovanjem občinskih organov. Navaja dogajanje v zvezi s sejo dne 9. 9. 2025, na kateri je bila med drugim obravnavana rekonstrukcija oziroma širitev osnovne šole Vojnik in opozarja, da je bila javnost zelo skopo obveščena o tem projektu. Kot relevantne pravne podlage je izpostavil določbe 8. in 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju: EKČP), 2., 38., 39. in 44. člena Ustave Republike Slovenije, 15. člena Zakona o lokalni samoupravi in ZDIJZ. Načelo javnosti delovanja oblasti je temelj demokratične družbe in varuje pravico državljanov do nadzora nad delom javne oblasti. Javni funkcionarji in uslužbenci opravljajo svoje delo v imenu javnosti in z javnimi pooblastili, zato njihovo delovanje ni del zasebnega življenja, temveč izvajanje javne funkcije. Po sodni praksi ESČP je uravnoteženje med pravico do zasebnosti (8. člen EKČP) in pravico do svobode izražanja (10. člen EKČP) odločilno, kadar gre za vprašanja javnega pomena, prevlada pravica javnosti do obveščenosti in transparentnosti. Glede na to po njegovem mnenju snemanje javnih sej, predstavitev in tribun ne predstavlja posega v zasebnost javnih funkcionarjev, ampak uresničevanje pravice do obveščenosti po ustavi in konvenciji. V nadaljevanju je poudaril, da se organ s svojimi ravnanji ali internimi akti ne sme postaviti nad nacionalno zakonodajo, kakor tudi ne nad EKČP. Seja je bila javna in zanima ga predvsem obravnava 5. točke dnevnega reda (rekonstrukcija OŠ Vojnik). Samo dejstvo, da je glas posameznika slišati, še ne pomeni, da gre za varovane osebne podatke. Pri nastopih javnih funkcionarjev prevlada načelo transparentnosti nad varstvom osebnih podatkov. Snemanje, fotografiranje in spremljanje javno sklicanih sej, predstavitev in tribun, ki jih organizira organ, je torej zakonita in ustavno zaščitena oblika izvajanja pravice do obveščenosti, svobode izražanja in demokratičnega nadzora. Javni funkcionarji in uslužbenci pa nimajo pričakovane zasebnosti pri opravljanju svojih funkcij, saj delujejo v javnem interesu in so odgovorni javnosti. Vsaka omejitev snemanja ali obveščanja mora biti zakonsko utemeljena, nujna in sorazmerna, sicer pomeni nedopusten poseg v temeljne pravice občanov.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0030/2025-6 (2) z dne 4. 11. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo ter posredoval podatke o spletnih povezavah do zvočnih posnetkov sej (z geslom) in Poslovnika. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca glede odločbe IP št. 090-86/2010/4 z dne 3. 6. 2010 pa je navedel, da je bilo snemanje sej v preteklosti urejeno drugače.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v zavrnilnem delu, v katerem je organ zavrnil prosilcu dostop do zvočnega posnetka seje z dne 9. 9. 2025 pri njeni 5. točki.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim zvočnim zapisom seje z dne 9. 9. 2025 razpolaga v materializirani obliki, sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop zaradi varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(9) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[1] IP ugotavlja, da zvočni zapis med drugim vsebuje glasovne, govorne in druge značilnosti aktivno sodelujočih na seji Občinskega sveta organa z dne 9. 9. 2025, pri čemer so ti določljivi po glasu in tudi preko predstavitve imena in/ali priimka oziroma funkcije, delovnega mesta ali drugega statusa vabljenega. Navedeno pomeni, da zadevni zvočni posnetek nedvomno obsega osebne podatke.

(10) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov se sklicuje tudi ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes. Ob tem IP dodaja, da Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

(11) Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov je tako v postopku dostopa do informacij javnega značaja dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

(12) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni pravne podlage za razkritje zahtevanih osebnih podatkov, zaradi česar prosilec do njih ni upravičen. IP je stališče, da gre pri zvočnih posnetkih za varovane osebne podatke, zavzel že večkrat, in sicer v odločbah št. 090-98/2018 z dne 23. 5. 2018, št. 090-61/2017/6 z dne 28. 4. 2017, št. 090-155/2013/10 z dne 25. 10. 2013, ki mu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi, št. II U 469/2013-10 z dne 14. 5. 2014. Razlogi za nedopustnost takšnega razkritja so naslednji:

- zvočni zapis razkriva glas oziroma glasovne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer barvo, ton, glasnost, glasovne motnje (npr. hripavost), frekvenčne značilnosti zvoka, itd. Ti podatki igrajo najprej vlogo biometričnih podatkov, tj. identifikacijskih osebnih podatkov, ki omogočajo identifikacijo govorca, poleg tega pa gre tudi za »navadne« osebne podatke, ki se nanašajo na – prek govora predhodno identificirane – aktivne udeležence seje;

- zvočni zapis nadalje razkriva tudi jezikovne in govorne značilnosti aktivnih udeležencev seje, na primer hitrost, govorne motnje (npr. »požiranje« posameznih glasov, jecljanje, ipd.), retorične veščine, jasnost izražanja, razločnost, naglas, narečne prvine, tujejezične vložke itd.;

- glasovne in govorne značilnosti v konkretni govorni situaciji posredno ali neposredno razkrivajo tudi druge lastnosti govorca, na primer govorčevo osebnost, odnos do slušateljev in do stvari, o kateri je govora, vedenje, čustva, razpoloženje in podobno (govorec je na primer lahko aroganten, nestrpen, kritičen, osoren, ponižen, potrpežljiv, prijazen in ljubezniv ipd.).

(13) Ti osebni podatki tako po oceni IP presegajo golo vsebino tistega, kar so povedali aktivni udeleženci seje, zaradi česar tudi niso v objektivni in neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta zveza je podana le glede vsebine povedanega in dejstva prisotnosti in aktivne udeležbe na seji. Vsebina seje v obravnavanem primeru načeloma ne bi bila varovana (zaradi česar bi bilo javnosti načeloma dopustno razkriti npr. magnetogram, to je prepis seje), so pa varovani zgoraj opisani osebni podatki, ki pa se jih ne da ločiti od vsebine. Varovani so torej podatki o tem, kako je bilo povedano, ne pa, kaj je bilo povedanega. Ker zvoka in vsebine tehnično ni mogoče ločiti, in ker se varovani osebni podatki nahajajo na celotnem zvočnem zapisu, se zahtevi prosilca ne da ugoditi niti z delnim dostopom po 7. členu ZDIJZ in 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(14) Poleg navedenih pravnih podlag je v obravnavanem primeru treba upoštevati tudi sodno prakso v zvezi z neupravičenimi posegi v zasebnost oseb (npr. odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. Up-472/02).

(15) Seje Občinskega sveta organa so sicer praviloma javne (20. člen Poslovnika), toda dejstvo enkratne javnosti seje še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prav tako tudi dejstvo, da se udeleženci seje morebiti kot javne osebnosti pojavljajo v medijih, še ne predstavlja ustrezne pravne podlage v smislu določb Splošne uredbe o varstvu podatkov za nadaljnjo obdelavo (npr. razkritje javnosti) obravnavanih osebnih podatkov. Osebnih podatkov na zadevnem zvočnem posnetku namreč ni mogoče v celoti enačiti z osebnimi podatki, razkritimi pri drugih javnih nastopih ali drugih oblikah pojavljanja v javnosti. V skladu z določbami 12., 13. in 14. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov morajo biti posamezniki v primeru snemanja občinskih sej predhodno seznanjeni, da se seja snema, kdo bo upravljavec in kdo uporabnik teh posnetkov, na kakšen način oziroma za kakšne namene se bodo posnetki uporabljali (npr. za namen priprave zapisnika, namen posredovanja posnetka medijem ali za namen objave na svetovnem spletu) in koliko časa se bodo shranjevali. Snemanje sej Občinskega sveta organa je sicer urejeno v prvem odstavku 52. člena Poslovnika, vendar pa določb poslovnika ni mogoče razumeti kot zadostne zakonske podlage za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov za namen dostopa do informacij javnega značaja. Kot izhaja iz drugega odstavka navedenega člena Poslovnika in navedb organa, je zvočni posnetek namenjen izključno sestavi zapisnika seje in se po potrditvi zapisnika seje uniči.

(16) Ker je prosilec mnenja, da je javni interes glede razkritja močnejši od interesa drugih oseb, se IP opredeljuje še do testa prevladujočega interesa javnosti.

Test javnega interesa

(17) Po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ se ne glede na izjeme od dostopa dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

(18) Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

(19) Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[2] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

(20) V obravnavanem primeru so razlogi za varovanje podatkov podani iz razloga varstva osebnih podatkov, po drugi strani pa prosilec v pritožbi ni navedel konkretnih argumentov, ki bi upravičili poseg v varovane osebne podatke. Njegove navedbe so pavšalne, saj ni navedel, zakaj in kako bi ravno razkritje zahtevanih osebnih podatkov (torej posnetka razprave te točke občinske seje) pripomoglo k cilju, ki ga razkritje zasleduje. Prosilec namreč navaja, da gre za enormno investicijo in zadolžitev občine, da po njegovi oceni zapisniki ne odražajo dejanskega stanja ter da javnost ni bila deležna razprave o samem projektu, čeprav je bil projekt potrjen in gre v realizacijo. Po oceni IP tudi z razkritjem zahtevanega posnetka tega ni mogoče doseči, saj zgolj z razkritjem razprave in dogajanja na seji občinskega sveta ni mogoče doseči večje vključitve javnosti v projekt, kar zasleduje prosilec.

(21) IP ob tem poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oziroma del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi so lahko podlaga za razkritje informacije s testom javnega interesa, vendar pa prosilec ni navedel nobenega takšnega konkretnega argumenta, ki bi pretehtal, da je javni interes po razkritju večji od javnega interesa, da se varujejo osebi podatki, tega pa po uradni dolžnosti ne ugotavlja niti IP. Ugotoviti pa je tudi, da so zapisniki po potrditvi nato prosto dostopni javnosti. Javnosti je bila tako ob sklicu 19. redne seje, ki je potekala 9. 9. 2025, dostopna kratka predstavitev projekta in predlogi sklepov, kot gradivo k zadevni točki (kar je javno dostopno).[3] Na tej seji sta se potrjevala NRP (načrt razvojnih programov) in DIP (dokument identifikacije projekta) tega projekta zaradi prijave na razpis pristojnega ministrstva in iskanje izvajalca, ter odločitev o predstavitvi projekta javnosti v telovadnici. Tudi na podlagi teh dejstev ni mogoče slediti sumu prosilca, da javnosti vsa relevantna dejstva ne bodo poznana, saj ni šlo za razpravo o dokončni odločitvi za izpeljavo projekta, ki je po navedbah iz zvočnega zapisa odvisna tudi od dobljenih sredstev na razpisu pristojnega ministrstva. Poleg tega bodo določeni podatki znani javnosti tudi po pravnomočnosti zadevnega javnega razpisa, objavljenega na Portalu javnih naročil[4].

(22) Nadalje IP ugotavlja tudi, da se zapisnik, ki se zapiše na podlagi zvočnega posnetka, še potrjuje na naslednji seji občinskega sveta, torej so možne še korekcije, in v obravnavanem primeru se bo zapisnik 19. redne seje Občinskega sveta potrjeval na naslednji 20. redni seji, ki je sklicana za 20. 11. 2025.[5]

(23) Po oceni IP v obravnavanem primeru torej niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje zadevnega zvočnega posnetka, oziroma zadevnih osebnih podatkov. Izhajajoč iz navedenega IP zaključuje, da javni interes za razkritje zahtevanega zvočnega posnetka v 5. točki ne prevlada nad interesom, zaradi katerega je to vsebino treba varovati iz razloga varstva osebnih podatkov.

(24) IP še dodaja, da se do preostalih navedb prosilca v tem postopku ni opredeljeval, ker zanje ni pristojen. IP je po določbah ZDIJZ pristojen presojati le, ali zahtevana informacija obstaja pri zavezancu v materializirani obliki, in če obstaja, ali je javno dostopna vsakomur, ne le prosilcu. IP je torej kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

(25) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(26) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(27) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[3] https://vojnik.si/obcina/obcinski-svet-obcine-vojnik/obinski-svet/

[4] https://www.enarocanje.si/#/pregled-objav/945269

[5] https://vojnik.si/obcina/obcinski-svet-obcine-vojnik/obinski-svet/