prosilec - Občina Vojnik

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do podatkov o konkretni javni uslužbenki. Organ je prosilcu omogočil delni dostop do diplome, pri čemer je prekril podatke s sklicevanjem na 3. točko 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP vpogledal v sistematizacijo delovnih mest za obravnavano delovno mesto in ugotovil, da je predpisana stopnja izobrazbe (VII/1), ni pa kot pogoj določene smeri izobrazbe. IP je tako po vpogledu v diplomo ugotovil, da iz prvih dveh besed strokovnega naslova, do katerih je organ prosilcu omogočil dostop, izhaja, ali javna uslužbenka izpolnjuje pogoj glede stopnje izobrazbe. Ker smer izobrazbe za zasedbo obravnavanega delovnega mesta ni predpisana, podatki, ki jih je organ prekril na zahtevani diplomi in na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, na kateri fakulteti in katero smer izobrazbe je dosegla konkretna posameznica, niso v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Organ je torej utemeljeno te podatke prekril kot varovane osebne podatke. IP je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-473/2025/5

Datum: 24. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi … (v nad. prosilec), z dne 12. 9. 2025, zoper peto alinejo 1. točke izreka odločbe Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (v nad. organ), št. 090-0027/2025-2 z dne 28. 8. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 12. 9. 2025 zoper peto alinejo 1. točke izreka odločbe Občine Vojnik, št. 090-0027/2025-2 z dne 28. 8. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)           Prosilec je dne 30. 7. 2025 na organ naslovil pritožbo v zadevi št. 090-0019/2025. V pritožbi, ki jo je prosilec naslovil na organ, pa je podal dodatne zahteve za informacije javnega značaja, in sicer za posredovanje podatkov o uslužbenki, ki dela na projektu izgradnje kolesarske steze in je organu posredovala informacije, ki so bile osnova za izdano odločbo št. 090-0019/2025-2. Prosilec je v elektronski obliki zahteval podatke, za katero osebo gre, na katerem delovnem mestu je zaposlena, kako dolgo je zaposlena na tem delovnem mestu, pogodbe o zaposlitvi, podatke o izobrazbi, podatke o napredovanjih, sistemizacijo njenega delovnega mesta in plačilne liste od 1. 1. 2024 dalje. Prosilec zahteva tudi podatke o vseh morebitnih funkcijah javne uslužbenke, disciplinskih postopkih, notranjem nadzoru, inšpekcijskih postopkih in zahtevah s strani organov pregona.

(2)           Organ je zahtevi prosilca z odločbo, št. 090-0027/2025 z dne 28. 8. 2025, delno ugodil in posredoval nekatere od zahtevanih dokumentov. Navedeni dokumenti zajemajo podatke, za katero osebo gre, njeni pogodbi o zaposlitvi, obvestili o napredovanju, diplomo, sistemizacijo njenega delovnega mesta in plačilne liste. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ dodatno navedel, da zahtevana dokumentacija vsebuje številne osebne podatke, zato je prosilcu posredoval dokumente s podatki, ki se nanašajo na javno funkcijo uslužbenke, osebne podatke, ki s tem niso povezani, pa je prekril. Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-0027/2025 z dne 28. 8. 2025, zavrnil v delu, ki se nanaša na podatke o vseh morebitnih funkcijah javne uslužbenke, disciplinskih postopkih, notranjem nadzoru, inšpekcijskih postopkih in zahtevah o s strani organov pregona. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je dodatno navedel, da je preveril, ali razpolaga z informacijami javnega značaja, ki jih zahteva prosilec. V ugotovitvenemu postopku je v kadrovski evidenci preveril, ali obstajajo dokumenti, ki bi se nanašali na zahtevo prosilca, in ugotovil, da dokumenti ne obstajajo. Nadalje je organ v sistemu za upravljanje dokumentov in procesov ODOS preveril, ali je mogoče izpisati podatke o imenovanjih za javno uslužbenko, disciplinskih postopkih, notranjem nadzoru ali kakršno koli zahtevo v zvezi z javno uslužbenko. Sistem, ki ga občina uporablja za vodenje dokumentarnega gradiva, ne omogoča analiz in obdelave podatkov po želenih kriterijih, zato podatkov ni bilo mogoče obdelati po kriterijih, ki jih želi prosilec.  

(3)           Zoper odločbo organa , št. 090-0027/2025 z dne 28. 8. 2025, je prosilec dne 12. 9. 2025 vložil pritožbo na IP, ta pa jo je dne 6. 10. 2025 odstopil organu. V pritožbi prosilec navaja, da je organ prekomerno prekril informacije na posredovanih dokumentih. Pritožba se nanaša na diplomo zaposlene osebe …. Prosilec meni, da so prekomerno prikriti osnovni podatki diplome, kot so: naziv univerze in fakultete, študijski program/smer, pridobljena izobrazba oz. naziv ter ime in priimek dekana in rektorja. Pri tem se sklicuje na odločbo IP št. 0903-12/2025/6, z dne 28. 8. 2025, v kateri so jasno razvidni zgoraj našteti osnovni elementi diplome, da je ta lahko veljavna.

(4)           IP je dne 14. 10. 2025 prejel dopis organa, št. 090-0027/2025-4 (2) z dne 14. 10. 2025, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

(5)           Na podlagi poziva IP, št. 090-473/2025/3 z dne 15. 10. 2025, je organ dne 17. 10. 2025, po elektronski pošti, dodatno posredoval zahtevo prosilca, o kateri je odločil z odločbo 090-0027/2025-2 z dne 28. 8. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6)            IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)            Iz pritožbenih navedb prosilca izhaja, da izpodbija peto alinejo 1. točke izreka odločbe, št. 090-0027/2025 z dne 28. 8. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), na podlagi katere mu je organ s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov omogočil delni dostop do zahtevane diplome javne uslužbenke (v nadaljevanju zahtevana diploma).

(8)            Upoštevaje pritožbene navedbe je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) v zahtevani diplomi utemeljeno prekril naslednje podatke:

- naziv univerze;

- naziv fakultete;

- študijski program in smer;

- del strokovnega naslova od besedila »Univerzitetna diplomirana« naprej;

- ime in priimek dekana;

- ime in priimek rektorja.

(9)            ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(10)         Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nad. besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(11)         V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ pa sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

(12)         Glede na to, da gre v konkretnem primeru za osebne podatke javne uslužbenke, je treba upoštevati prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa da se dostop do osebnega podatka dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev oz. z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

(13)         Prosto dostopno informacijo javnega značaja predstavljajo tisti podatki, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, to so tisti podatki, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta, na katerem svoje delo opravlja imenovana javna uslužbenka. Skupaj z odstopom pritožbe je organ IP poslal, za leti 2020 in 2025, izseka iz sistemizacije oz. pogoje za zasedbo delovnega mesta Strokovni sodelavec VII/1, ki ga zaseda …, na katero se nanaša zahteva prosilca. Pri pregledu posredovane dokumentacije je IP ugotovil, da je predpisana izobrazba navedenega delovnega mesta stopnja izobrazbe (VII/1), ni pa kot pogoj določene smeri izobrazbe. IP je zato vpogledal v zahtevano diplomo in ugotovil, da iz prvih dveh besed strokovnega naslova, do katerih je organ prosilcu omogočil dostop, izhaja, da je imenovana pridobila univerzitetno izobrazbo, kar pomeni, da izpolnjuje pogoj (najmanj) strokovne izobrazbe, ki se zahteva za delo na delovnem mestu, kjer je zaposlena pri organu. IP dalje ugotavlja, da smer izobrazbe za zasedbo obravnavanega delovnega mesta ni predpisana, zato podatki (o univerzi in fakulteti, študijskem programu in smeri, strokovnem naslovu od besedila »Univerzitetna diplomirana« naprej, imenu in priimku dekana ter rektorja), ki jih je organ prekril na zahtevani diplomi in na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, na kateri fakulteti in katero smer izobrazbe je dosegla konkretna posameznica, niso v zvezi z njenim delovnim razmerjem. Kot že rečeno, je organ dolžan prosilcu omogočiti dostop do tistih podatkov, ki so pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta, preostalih podatkov na zahtevani diplomi, ki ne izkazujejo izpolnjevanja pogojev za zasedbo konkretnega delovnega mesta, pa prosilcu ne sme posredovati, saj sodijo med varovane osebne podatke. Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je organ na zahtevani diplomi prekril samo varovane osebne podatke, kar pomeni, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

(18) Upoštevaje vse navedeno IP ugotavlja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP treba zavrniti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,                       

svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke