prosilec - Občina Vojnik

POVZETEK:

Organ je zahtevo za dostop do podatkov o nakupu določenega stola delno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, zahtevo za posredovanje seznama z določenimi podatki pa zavrnil v celoti, ker s takšnim zbirom podatkov ne razpolaga v materializirani obliki. IP je v pritožbenem postopku v zvezi z zahtevanimi podatki o nakupu določenega stola ugotovil, da je dostop do določenih zahtevanih podatkov mogoč z delnim dostopom. Tej pritožbi je tako IP delno ugodil. V zvezi zahtevanim seznamom pa je IP ugotovil, da organ z zbirom podatkov po kriterijih prosilca ne razpolaga v materializirani obliki, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-363/2025/13

Datum: 16. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbah … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 28. 7. 2025, zoper odločbi OBČINE VOJNIK, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (v nadaljevanju: organ), št. 090-0017/2025-2 in št. 090-0019/2025-2, obe z dne 14. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 28. 7. 2025 zoper odločbo OBČINE VOJNIK, št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025, se delno ugodi, odločba se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati Zapisnik št. 9440603 z dne 28. 2. 2025, na način, da mu posreduje naslednje:

- podatke o glavi zavoda,

- podatke o št., datumu in nazivu dokumenta,

- tretji odstavek besedila, razen tretje besede v drugi vrstici odstavka (za besedama »delovnega mesta«),

- prvo alinejo pod tretjim odstavkom besedila, ki se začne z besedama »ergonomski stol«,

- ter podatke o podpisnikih dokumenta.«.

2. V preostalem delu se pritožba prosilca zoper odločbo OBČINE VOJNIK, št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025, zavrne.

3. Pritožba prosilca z dne 28. 7. 2025 zoper odločbo OBČINE VOJNIK, št. 090-0019/2025-2, z dne 14. 7. 2025, se v celoti zavrne.

4. V postopku reševanja teh pritožb niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 16. 6. 2025 zahteval pri organu dostop do informacij javnega značaja v zvezi z nakupom pisarniškega stola Ergos Premium črni za 599 evrov, in sicer:

»1. Kdo od zaposlenih je ta stol dobil v uporabo?

2. Na podlagi kakšnih kriterijev je bil izbran ta stol? Kdo je postavljal te kriterije? Kdo je odločil za nakup?

3. Zakaj je bil izbran najdražji pisarniški stol, ki ga ponuja to podjetje, in ne kakšen cenejši z bolj zmerno ceno?

4. Kdaj je bil kupljen prejšnji stol, ki ga je uporabljala ta oseba in po kakšni ceni?

5. Kaj se je zgodilo z obstoječim stolom te osebe, ki je zdaj prejela nov stol?

6. Navedite po kakšni letni stopnji se je obračunavala amortizacija za pretekli stol te osebe.«.

7. Za obdobje zadnjih 5 let mi pošljite podatke o vseh vrstah stolov in modelih teh, ki jih je Občina Vojnik kupila. Navedite tudi za koga so bili ti stoli kupljeni, kolikšna je bila cena za posamičen stol ter seveda vse račune za te stole (tako navadne, pisarniške, gaming in ostale).«.

Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko na njegov e-naslov.

(2) Organ je o zahtevi izdal odločbo št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025, s katero jo je delno zavrnil. Organ je tako prosilcu posredoval evidenco nabavljenih stolov zadnjih pet let (6 strani), v kateri je navedena inventarna številka stola, nabavna vrednost stola, dobavitelj, datum nabave, številka računa, amortizacijska stopnja in navedba lokacije posameznega stola. Prosilcu je omogočil tudi delni vpogled v posamezen račun za stol. Na zahtevo po informacijah o dodelitvi stola nabavljenega 29. 4. 2025 pri podjetju Ergonomske rešitve d.o.o., v vrednosti 599 €, je organ delno odgovoril v tabeli, kjer je navedena pisarna oziroma lokacija stola. Pojasnil je, da so bile v nabavi konkretnega stola zbrane tri ponudbe, izbran pa je bil najugodnejši ponudnik. Iz uporabe se sicer izločijo stoli, ki zaradi funkcionalnosti oziroma dotrajanosti niso več v uporabi, običajno po preteku amortizacijske dobe. Stoli, ki so še vedno uporabni, ostanejo v uporabi tudi po preteku amortizacijske dobe. Glede vprašanj od 1) do 5) pa je skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zahtevo prosilca zavrnil.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 28. 7. 2025, ker meni, da mora organ v skladu z zakonom navesti funkcijo osebe, ki stol uporablja, in ni zakonske omejitve, da ne bi navedel njenega imena. Ocenjuje, da je v tem primeru jasno podan prevladujoč javni interes. Prav tako meni, da gre pri razkritju za preprečitev korupcije in brezbrižnega porabljanja denarja. Kot pravni podlagi je navedel drugi odstavek 6. člena ZDIJZ in 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako pozval, da presodi, ali bi moralo biti ime zaposlenega, ki uporablja stol Ergos Premium črni za ceno 599 €, javno, ter da pozove organ, da odgovori še na neodgovorjena vprašanja od točke 2 do 5 ter v zvezi s 7. točko zahteve posreduje še točna imena uporabnikov stolov.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0017/2025-6 z dne 12. 8. 2025, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo ter dokumente in pojasnilo o razlogih, zaradi katerih prosilcu določeni dokumenti niso bili posredovani. Pojasnil je še, da je prosilcu razkril, v kateri pisarni se stol nahaja, torej lokacijo stola, ter da je prosilcu pojasnil, kako se oprema odpisuje, ter tudi delno odgovoril na vprašanja, kako se organ odloča pri nabavi. Navedel je še, da je razkril podatke in odgovoril na prosilčeva vprašanja v takšni meri, da je sledil načelu najmanjšega obsega podatkov zaradi varovanja osebnih podatkov ter kljub temu podal čim več odgovorov. V tabeli, ki jo je posredoval, je razkril podatke o nabavljenih stolih, lokaciji posameznega stola, nabavni vrednosti, dobavitelju posameznega stola in stopnji odpisa, ker na ta način vodi evidenco osnovnih sredstev. Glede vpogleda v račune je prosilcu omogočil vpogled pri organu. V kolikor bi podrobneje odgovoril na vprašanja prosilca, bi morali razkriti predvsem namen zaradi katerega je bil stol nabavljen, torej zdravstveno situacijo zaposlene osebe.

(5) Z zahtevo z dne 17. 6. 2025 je prosilec zahteval, da mu organ posreduje seznam vseh parcelnih številk za celotno verzijo trase gradnje kolesarske povezave v Občini Vojnik in njihovih šifer katastrske občine s pripisom, ali ima organ za posamezno parcelo urejeno soglasje za gradnjo kolesarske steze ali ne. V zahtevi je tudi nakazal primer zahtevanega seznama ter priložil elektronsko komunikacijo organa v zvezi z zadevno kolesarsko stezo, iz katere med drugim izhaja, katere zahtevane informacije v zvezi s kolesarsko stezo je organ že posredoval prosilcu.

(6) Organ je o zahtevi z dne 17. 6. 2025 izdal odločbo št. 090-0019/2025-2 z dne 14. 7. 2025, s katero jo zavrnil. Izpostavil je pojem in pomen informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, v skladu s katerim je preveril, ali razpolaga z zahtevanimi informacijami javnega značaja. Ker vsako zadevo vodi s posamezno stranko kot ločen postopek, nima dokumenta, ki bi izkazoval podatke, navedene v zahtevi prosilca, prav tako zahtevanih podatkov ni mogoče priklicati iz sistema za upravljanje dokumentov in procesov ODOS. S podatki o parcelnih številkah in katastrski občini pa sicer prosilec že razpolaga, saj mu je bila informacija posredovana 23. 5. 2025 in 3. 6. 2025, v zadevi št. 371-0133/2021 Ogledalo objava o kolesarski Vojnik, ko je na občino naslovil zahtevo za karte kolesarske trase. V zvezi s svojo odločitvijo je organ izpostavil odločbo IP št. 090-198/2025.

(7) Prosilec je zoper to odločbo vložil pritožbo z dne 28. 7. 2025. Glede na javne izjave župana Občine Vojnik in uslužbenke …, ki je v občinskem glasilu Ogledalu št. 149 objavila članek z naslovom Kolesarske povezave, je po mnenju prosilca očitno, da organ razpolaga s podatki o bodoči kolesarski trasi. Zaradi navedenega prosilec ocenjuje, da je izpolnjen kriterij informacije javnega značaja. Nadalje je navedel, da imenovana uslužbenka dela na projektu izgradnje bodoče kolesarske steze in z določenimi informacijami razpolaga, zato se mu zdi zelo neprofesionalno, da pri tovrstnem delovanju nima evidence, ki bi izkazovala zbir podatkov na enem mestu. Glede na to, da uslužbenka pravi, da za vsako zadevo vodi ločen postopek, naj za vsak ta ločen postopek pošlje njegovo celotno vsebino (s prekritimi osebnimi podatki lastnikov morebitnih soglasij, pri čemer podatki o parcelni številki in številki k.o. niso osebni podatki). Nadalje je zahtevo dopolnil z dodatno zahtevo s podatki oziroma dokumenti, ki se nanašajo na imenovano uslužbenko.

(8) Po prejemu pritožbe zoper odločbo št. 090-0019/2025-2 z dne 14. 7. 2025, organ izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, dopisom št. 090-0019/2025-6 z dne 13. 8. 2025, poslal v pristojno odločanje IP. Z odstopom pritožbe je posredoval IP posnetke zaslona in popise zadev ter dokumentacijo iz ugotovitvenega postopka. Navedel pa je tudi, da bo IP naknadno posredoval še elektronska sporočila, s katerimi je prosilec že prejel informacijo o kolesarski trasi v obliki kart z označenimi parcelami, pri čemer je dokumente tudi naštel (in jih je tudi posredoval). V nadaljevanju je ponovno poudaril, da je prosilec zahteval informacije, ki jih iz evidenc organa ni bilo mogoče pridobiti. Prosilec je v preteklosti že zahteval karte poteka kolesarske trase, ki se gradi na območju občine. Karte so mu bile posredovane, na samih kartah pa so označene posamezne parcele. Z zadnjo zahtevo je zahteval seznam vseh parcelnih številk in njihovih katastrskih občin s pripisom, ali ima organ za to parcelo urejeno soglasje za gradnjo kolesarske steze ali ne, zato je bil v ugotovitvenem postopku opravljen razgovor z javno uslužbenko, ki dela na področju pridobivanja služnosti ter v sistemu ODOS (sistem za upravljanje dokumentov in procesov), preko iskalnika, ugotavljal kakšne rezultate daje sistem s ključnimi besedami kot npr. »kolesarsk«, »pogodba o ustanovitvi služno« ter »služnostna pogodba« (priložil je tudi tri posnetke zaslona). Iz vpogleda je mogoče ugotoviti, da sistem poda rezultate različnih zadev, pri nekaterih je razvidna stranka, pri drugih investicija, zato je nadalje s kriterijem »kolesar« pregledal zadeve, in sicer je sistem podal 211 zadev (priloga »izvoz podatkov iz ODOS – kolesar). Pri pregledu zadev glede na ime zadeve so bile identificirane zadeve, ki bi lahko zajemale podatke izhajajoč iz naziva zadeve. Ob tem pregledu je bilo identificiranih pet zadev, ki bi lahko bile relevantne in so bile v ugotovitvenem postopku pregledane. Organ se je nato opredelil tudi do popisov petih zadev. V zvezi z zadevo št. 411-0001/2020, kjer je v zadevi največ informacij, ki bi lahko bile informacije po zahtevi prosilca, saj je v zadevi evidentiranih 711 dokumentov (gre za word oblike pogodb o ustanovitvi služnosti - nepodpisane predloge, menjalne pogodbe, ZK sklepe, overjene pogodbe o ustanovitvi služnosti, elaborate, dopise, posredovane raznim strankam v postopku, vodno soglasje, ugovor zoper sklep sodišča, iskanje ponudb za odmere in naročilnice za storitve, odgovori projektantov ipd). Ob naključnem pregledu npr. pod zaporedno št. 13 je ugotovljeno, da je bila parcela evidentirana v Zemljiški knjigi in da parcela ne obstaja več, saj sta iz parcele 17 k.o. Višnja vas nastali dve parceli 17/6 in 17/5. Organ je nadalje naključno pregledal nekaj dokumentov, knjiženih v zadevi, ter ugotovil, da so v zadevi evidentirani številni dokumenti in samo iz analize posameznega dokumenta bi bilo mogoče pripraviti tabelo oziroma podatke v obliki, ki jih stranka zahteva. Ob presoji, ali bi posredoval popis zadeve, je organ presodil, da seznam vseh v tej zadevi evidentiranih dokumentov ne bi podal podatka, ki ga stranka zahteva, prav tako bi ta izpis lahko podal napačen podatek, saj so v zadevi evidentirani predlogi služnostnih pogodb za parcele, ki ne obstajajo več, v zadevi so potencialno evidentirani tudi prejemniki pošte (npr. ko je bil pripravljen osnutek služnostne pogodbe), ki z občino še niso sklenili pogodbe, saj se z njeno vsebino niso strinjali, torej še niti niso stranke v postopku oziroma v odnosu z občino. V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da se mu zdi neprofesionalno, da javna uslužbenka nima evidence, ki bi izkazovala zbir podatkov na enem mestu, pa je navedel, da organ nima predpisanega postopka, kako si naj posameznik organizira svoje delo.

(9) S sklepom št. 090-363/2025/7 z dne 2. 9. 2025 je IP postopka po pritožbah prosilca z dne 28. 7. 2025 zoper odločbi organa št. 090-0017/2025-2 in št. 090-0019/2025-2, obe z dne 14. 7. 2025, združil v en postopek. IP, na podlagi poizvedbe pri Upravnem sodišču Republike Slovenije in upoštevaje odgovor sodišča, ugotavlja, da zoper ta sklep IP ni bil sprožen upravni spor.

Pritožba zoper odločbo OBČINE VOJNIK, št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025, je delno utemeljena.

Pritožba zoper odločbo OBČINE VOJNIK, št. 090-0019/2025-2 z dne 14. 7. 2025, se zavrne.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

(10) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija. Prvostopenjsko odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(11) IP ugotavlja, da prosilec s pritožbama izpodbija odločbi organa v njunem zavrnilnem delu ter spreminja oziroma dopolnjuje svoji zahtevi z dne 16. in 17. 6. 2025.

(12) Nadalje IP ugotavlja, da gre v obravnavanem primeru za zavezanca po ZDIJZ, ki je kot organ lokalne samouprave zavezan po 1. členu ZDIJZ, kar posledično pomeni, da je zavezan po ZDIJZ na področju celotnega svojega delovanje. Slednje niti ni sporno.

(13) IP tako ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sporno:

- ali je organ odločil pravilno, ko je z odločbo št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025 zavrnil prosilcu dostop do podatkov iz zahteve z dne 16. 6. 2025, torej zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na nakup in uporabo stola Ergos Premium črni za ceno 599 €, in

- ali zahtevane informacije po zahtevi z dne 17. 6. 2025, ki se nanašajo na zahtevani seznam podatkov, izpolnjujejo vse elemente informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

(14) IP poudarja, da predmet tega pritožbenega postopka niso dodatne oziroma spremenjene zahteve prosilca, kot izhajajo iz njegovih dveh pritožb z dne 28. 7. 2025. Predmet presoje IP v obravnavanem primeru tako niso zahteve prosilca po posredovanju vseh treh ponudb za izbiro stola Ergos Premium in podatkov o imenih uporabnikov stolov po zahtevi z dne 16. 6. 2025, predmet presoje IP pa prav tako niso zahtevane celotne vsebine zadev in podatkov oziroma dokumentov, ki se nanašajo na dotično javno uslužbenko po zahtevi z dne 17. 6. 2025. Predmet presoje IP so samo podatki oziroma dokumenti, o dostopu do katerih je organ odločil z izpodbijanima odločbama. Prosilec namreč v pritožbah razširja oziroma spreminja svojo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da širitev oziroma sprememba zahteve za dostop do informacij javnega značaja v pritožbi, ni dovoljena. Skladno s 133. členom ZUP in z načelom dispozitivnosti lahko stranka v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa.

(15) IP se tako v nadaljevanju opredeljuje najprej do odločitve organa v odločbi št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025, s katero je zavrnil prosilcu dostop do varovanih podatkov zaposlene osebe.

Izjema varstva osebnih podatkov

(16) Organ je glede vprašanj pod točkami 1 – 5 zahteve prosilca z dne 16. 6. 2025 zavrnil prosilcu dostop zaradi varstva osebnih podatkov, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(17) Določba 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede veljavne zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov se, poleg Splošne uredbe o varstvu podatkov[1], ki ureja varstvo osebnih podatkov in se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v določenem delu uporablja Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-2). Osebni podatek je v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov podatek, ki predstavlja katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Tudi določba 1. točke 6. člena ZVOP-2 opredeljuje osebni podatke kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (druga točka 6. člena ZVOP-2).

(18) IP tako ugotavlja, da so v skladu z definicijo osebnega podatka podatki o imenu, priimku, delovnem mestu, podpisu, zdravju itd. osebni podatki posamezne fizične osebe.

(19) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti nedvomno pomeni obdelavo osebnih podatkov) podana ustrezna pravna podlaga.

(20) V skladu s 6. členom ZVOP-2 se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem IP še dodaja, da iz 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov izhaja, da predstavljajo podatki o zdravju posebne vrste osebnih podatkov in da je njihova obdelava dopustna samo v taksativno navedenih primerih.

(21) Bistvena razlika med pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov in posebne vrste osebnih podatkov je v tem, da 6. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v točkah c) in e) prvega odstavka določa pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor lahko umestimo tudi odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Splošna uredba o varstvu podatkov pa nadalje v 9. členu, glede na pomembnost in težo podatkov za posameznika, ki jih predstavljajo posebne vrste osebni podatki, določa bolj restriktivno pravno podlago za njihovo obdelavo in smiselno enakih določil kot jih ima 6. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v točkah c) in e) prvega odstavka ne vsebuje.

(22) Po skrbnem pregledu zgoraj navedenih pravnih podlag in upoštevaje okoliščine konkretnega primera ter izhajajoč iz ugotovitve, da gre pri delu zahtevanih podatkih za t.i. posebne vrste osebnih podatkov, IP sledi odločitvi organa v izpodbijani odločbi, da za posredovanje osebnih podatkov, ki se navezujejo na določene podatke o zdravju, kot informacij javnega značaja, ni podane pravne podlage, razen v delu Zapisnika, št. 9440603 z dne 28. 2. 2025, iz katerega izhajajo podatki, ki dajejo določene odgovore na vprašanja prosilca iz 2. in 3. točke zahteve z dne 16. 6. 2025, vezane na merila in odločitev glede nakupa zadevnega stola, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. IP pa je sicer zavrnil prosilcu dostop do podatkov, na podlagi katerih je lahko dotična zaposlena oseba določena ali določljiva.

(23) Bistveno za presojo v obravnavanem primeru je, da posamezni zahtevani podatki predstavljajo posebne vrste osebnih podatkov (vezanih na zdravje zaposlene osebe pri organu), katerih obdelava je prepovedana oziroma je dovoljena le v taksativno določenih primerih, ter da IP v taksativno določenih primerih po 9. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov ni našel pravne podlage za razkritje zadevnih podatkov v okviru drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in 1.  tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(24) V zvezi s podatki o imenu, priimku, zaposlitvi in podpisu fizičnih oseb na koncu Zapisnika št. 9440603 z dne 28. 2. 2025, pa IP ugotavlja, da je podana pravna podlaga, saj gre za javna uslužbenca organa in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru gre za podatke o podpisnikih, ki so nastali v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.

(25) Ker je organ zahtevo prosilca za dostop do seznama vseh parcelnih številk za celotno verzijo trase gradnje kolesarske povezave v Občini Vojnik in njihovih šifer katastrske občine s pripisom, ali ima organ za posamezno parcelo urejeno soglasje za gradnjo kolesarske steze ali ne, zavrnil iz razloga, da z zahtevano zbirko podatkov ne razpolaga v materializirani obliki, se IP v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(26) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(27) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(28) Upoštevaje navedeno ter na podlagi vpogleda v posredovano dokumentacijo IP ugotavlja, da organ s seznamom, ki bi obsegal zahtevane podatke o parcelnih številkah za celotno verzijo trase gradnje kolesarske povezave v Občini Vojnik in njihovih šifer katastrske občine s pripisom, ali ima organ za posamezno parcelo urejeno soglasje za gradnjo kolesarske steze ali ne, torej s seznamom po kriterijih prosilca, ne razpolaga v materializirani obliki. Po mnenju IP je organ ustrezno pojasnil zadevo, torej kako je preveril obstoj zahtevanega seznama, ter priložil temu ustrezna dokazila (popise petih zadev in posnetke zaslonov iskanja s ključnimi besedami). IP torej nima prav nobenega razloga, da bi v navedbe in dokazila organa dvomil. Ob tem IP ponovno poudarja, da so organi dolžni odločiti o dostopu do tistih podatkov oziroma dokumentov, s katerimi razpolagajo v času vložitve zahteve, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, in da niso dolžni ustvarjati dokumentov po kriterijih prosilcev (kot jih je v obravnavanem primeru postavil prosilec v svoji zahtevi z dne 17. 6. 2025), ter tako pritrjuje navedbam organa v izpodbijani odločbi. Tudi v primerih, da bi organi morali razpolagati z določenimi dokumenti po posameznih predpisih, ni v pristojnosti IP, da bi organom nalagal dolžnost ustvarjanja dokumentov, ki bi ustrezali kriterijem prosilcem, če s takšnimi dokumenti ne razpolagajo v materializirani obliki že v času vložitve posamezne zahteve.

(29) V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da organ nedvomno razpolaga s podatki o bodoči kolesarski trasi, sklicujoč se na objavljeni članek, pa IP pripominja, da organ ni zanikal obstoja zahtevanih podatkov. Bistveno v obravnavanem primeru je, da organ v času vložitve zahteve prosilca ni razpolagal z zbirom zahtevanih podatkov po kriterijih prosilca, in kot že navedeno predhodno, takšnega zbira podatkov po zahtevi prosilca po ZDIJZ ni dolžan ustvariti samo zato, da bi zahtevi prosilca ugodil. Nesporno dejstvo je, da je prosilec zahteval seznam z določenimi podatki in v zahtevi podal primer takšnega seznama. Kasnejša širitev zahteve v pritožbe, pa že kot navedeno, ni dopustna in zato ne more biti predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

(30) Glede zahtev prosilca po podatkih o zaposlenih, za katere so bili posamezni stoli kupljeni, pa IP pripominja, da se stoli v javnem sektorju ne kupujejo za posamezno zaposleno osebe, razen v primerih, ko morajo biti ti stoli ergonomski zaradi določenega zdravstvenega stanja zaposlenega. Poleg tega lahko potem ta stol naknadno uporablja tudi kdo drug od zaposlenih.

(31) Glede na navedbe in dokazila organa, da prosilec z določenimi zahtevanimi podatki že razpolaga v materializirani obliki, pa IP pripominja, da je bistvo postopka po ZDIJZ, da se prosilci oziroma javnost z informacijami javnega značaja seznani, ne glede na pravno podlago, na podlagi katere so podatke pridobili. Povedano drugače, ko je posamezen prosilec z zahtevanim podatkom oziroma dokumentom seznanjen, ne glede na to, ali ga je pridobil na podlagi ZDIJZ ali po drugi pravi podlagi, je namen ZDIJZ dosežen.

Delni dostop

(32) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba).

(33) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe, do zahtevanega zapisnika mogoč, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(34) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca zoper odločbo št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025 delno utemeljena. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V tem delu je IP odločbo organa št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025 delno odpravil in odločil v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-0017/2025-2 z dne 14. 7. 2025 zavrnil, pritožbo zoper odločbo št. 090-0019/2025-2 z dne 14. 7. 2025 pa zavrnil v celoti, obe na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(35) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 3. izreka te odločbe).

(36) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES