prosilec - Občina Vojnik

POVZETEK:

Organ je zaradi neobstoja zahtevane dokumentacije tj. odgovorov na vprašanja, iz katerih bi izhajali podatki o zemljiščih in spremembah namembnosti zemljišč, zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V pritožbenem postopku je IP vpogledal v dokumentacijo organa in ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami resnično ne razpolaga, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-317/2025/4

Datum: 20. 8. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nadaljevanju IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami,; v nadaljevanju ZDIJZ) ter drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami.; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 7. 2025, zoper odločbo Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (v nadaljevanju organ), št. 090-0019/2025-2 z dne 14. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 14. 7. 2025 zoper odločbo Občine Vojnik, št. 090-0019/2025-2 z dne 14. 7. 2025, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ dne 15. 6. 2025 naslovil zahtevo, strukturirano v obliki sledečih vprašanj:

1.     »Koliko m2 nezazidljivih površin je bilo v zadnjih 10-ih letih spremenjenih v zazidljiva zemljišča (sprememba namembnosti) – in/ali obratno?«;

2.     »Koliko od te površine (v m2), ki je na novo pridobila status zazidljivega zemljišča je bilo v zasebni lasti?«;

3.     »Koliko od te površine (v m2) se je na drugi strani kompenziralo z drugim zemljiščem, ki je bilo pred tem stavbno, po menjavi pa je dobilo status nezazidljivega zemljišča?«;

4.     »Koliko od te novo pridobljene površine (v m2) s statusom stavbnega zemljišča je bilo v lasti občine?«;

5.     »Katera pravna ali prostorska podlaga (npr. OPN, OPPN, spremembe odloka) je bila uporabljena za spremembo namembnosti vsake posamezne parcele?«;

6.     »Koliko časa je povprečno trajal postopek spremembe namembnosti pri posamezni parceli?«;

7.     »Kdo je podal pobudo za spremembo namembnosti za posamezne parcele? (fizične ali pravne osebe, občina?)«;

8.     »Koliko sprememb je bilo izvedenih na pobudo fizičnih oseb in koliko na pobudo občine ali pravnih oseb?«;

9.     »Ali so med pobudniki osebe, ki imajo neposredne ali posredne povezave z občinskimi funkcionarji, člani občinskega sveta ali zaposlenimi v občinski upravi? (*kot avtor dopisa opozarjam na strogo definicijo, ki jo Komisija za preprečevanje korupcije omenja v dokumentu: 06262-1/2025/126 42132 , ki sem ga pridobil z dne: 6.5.2025 , širšo razlago v zvezi s tem najdete na dnu tega dopisa)«;

10.  »Ali so bile parcele s spremenjeno namembnostjo kasneje prodane? Če da, komu in po kakšni ceni?«;

11.  »Kakšna je bila vrednost parcel pred spremembo in po spremembi glede na GURS oceno ali tržno vrednost?«;

12.  »Ali obstajajo nepremičninski posli, ki so sledili spremembi namembnosti in vključujejo funkcionarje občine ali njihove sorodnike, znance ali kako drugače povezane z njimi, po definiciji KPK* ?«;

13.  »Ali so člani občinskega sveta ali zaposleni v občinski upravi (ali njihovi sorodniki ali kako drugače z njimi povezani) v času odločanja razpolagali z zemljišči, ki so jim kasneje spremenili namembnost?«;

14.  »Ali so se v razpravah o spremembah posameznih zemljišč izločali iz odločanja zaradi konflikta interesov?«;

15.  »Ali je sprememba namembnosti skladna z dolgoročnim prostorskim planiranjem ali je bila izvedena kot izjema?«;

16.  »Kolikšen odstotek sprememb je bil v urbanih središčih v primerjavi z obrobnimi ali podeželskimi območji?«;

17.  »Koliko pritožb ali ugovorov je bilo podanih zoper konkretne spremembe namembnosti?«;

18.  »Kako so bili ti postopki rešeni in kdo je odločal o njih?«;

19.  »Ali je bila pri kateri od obravnavanih sprememb uporabljena izjemna obravnava ali skrajšani postopek?«;

20.  »Ali je bil v katerem primeru izveden javni posvet ali javna razprava? Če da, kje so dostopni zapisniki?«;

21.  »Kdo je bil uradno odgovoren za odobritev sprememb namembnosti in kdo je podpisal odločbe?«;

22.  »Ali so bile pri določenih spremembah uporabljene posebne izjeme iz zakonodaje, ki bi omogočile hitrejše ali drugačne postopke? Če da, kje in zakaj?«;

23.  »Ali je bilo pri kateri od teh sprememb potrebna presoja vplivov na okolje ali druga strokovna analiza? Če da, kje so dostopna poročila?«;

24.  »Ali so se v povezavi s spremembami namembnosti podeljevale finančne spodbude ali subvencije?«;

25.  »Ali je občina v teh obdobjih pridobila ali prodala zemljišča in po kakšnih cenah?«;

26.  »Kolikšen je bil skupni proračun, ki je bil dodeljen za spremembe namembnosti v zadnjih desetih letih?«;

27.  »Ali so bila pri postopkih sprememb vpletena zunanja svetovalna podjetja? Če da, katera in po kakšnem postopku so bila izbrana?«;

28.  »Ali obstajajo investicijski projekti ali gradnje, ki so neposredno povezane s spremembo namembnosti?«;

29.  »Ali so bili v preteklosti primeri zavrnjenih podobnih zahtev ter s kakšnimi utemeljitvami?.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-0019/2025-2 z dne 14. 7. 2025, zavrnil, ker z odgovori in komentarji na postavljena vprašanja prosilca ne razpolaga. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ na podlagi 4. člena ZDIJZ obširno opredelil informacije javnega značaja in pojasnil, da zahtevane informacije prosilca ne izpolnjujejo kriterijev, da bi jih lahko obravnaval kot informacije javnega značaja. Organ je hkrati opisal tudi potek izvedenega ugotovitvenega postopka v obravnavani zadevi. Navedel je, da je pregledal dokumentacijo Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN), opravil vpogled v zadeve v sistemu za upravljanje dokumentov in procesov ODOS, hkrati pa je vprašanja prosilca posredoval tudi pripravljavcu dokumentacije OPN.

Prosilec je dne 14. 7. 2025 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, saj meni, da organ ni ravnal skladno z načelom materialne resnice, hkrati pa navaja, da organ, zgolj s sklicevanjem na tri notranje postopke (pregled dokumentacije OPN, posredovanje vprašanj prosilca pripravljavcu dokumentacije OPN, vpogled v sistem ODOS), ni izpolnil standarda skrbnega in celovitega ugotovitvenega postopka.

IP je dne 14. 7. 2025 prejel dopis organa, št. 090-0016/2025-6 (2) z dne 14. 7. 2025, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, v pristojno reševanje odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

IP je s pozivom, št. 090-317/2025/2 z dne 22. 7. 2025, organ pozval k izročitvi podrobnejših dokazil in pojasnil v zadevi. Tako je organ dne 5. 8. 2025 IP posredoval konkretnejšo dokazilno dokumentacijo, tj. zaslonske slike informacijskega sistema ODOS, na katerih je razvidna poizvedba po besednih nizih »presoja«, »pobuda«, »pobuda in 350«, »3502«, »350«, »OPN«, »prodaja zemljišč«, »sprememba namembnosti«, »sprememba namembnosti zemljišč«. Prav tako je organ priložil GIS sistem vpogled, popis zadeve (OPN IJZ) št. 350-5-2008, Osnutek OPN SD3 in prikaz stanja prostora. Organ je dodatno pojasnil, da noben način iskanja v informacijskem sistemu ODOS ni podal zahtevanih informacij. Nekatere zahtevane informacije bi sicer bilo mogoče pridobiti s podrobno vsebinsko analizo celotne dokumentacije OPN, kar pa ne izpolnjuje pogojev za informacije javnega značaja.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je informacija javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

Organi so tako dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[1] Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).  Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oz. pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd., ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja.

IP dodaja, da iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko razpolaga. Podajanje pojasnil in odgovarjanje prosilcem na prejeta vprašanja tako ne pomeni odločanja v postopku po ZDIJZ. Organi v postopku po ZDIJZ na vprašanja niso dolžni odgovarjati, če pa to storijo, njihovi odgovori niso predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ.

Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ resnično ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano dokumentacijo razpolaga, vendar jo prosilcu ne želi posredovati. Organ je tekom pritožbenega postopka, v okviru odgovora na poziv, kot je podrobneje navedeno že zgoraj, IP posredoval pojasnilo kje, pri kom in na kakšen način je v svojem informacijskem sistemu iskal zahteve dokumente, vendar zahtevanih informacij oz. dokumentov ni našel. Navedeno je organ izkazal z izpisi in zaslonskimi slikami, v katere je IP vpogledal in ugotovil, da se v njih zahtevani dokumenti resnično ne nahajajo. IP tako nima razloga, da navedbam organa v izpodbijani odločbi ne bi sledil.

Ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, jih prosilcu ne more posredovati. Na podlagi navedenega IP nima razloga, da bi podvomil v pojasnila in dokazila organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP prav tako znova pojasnjuje, da ZDIJZ prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oz. podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljivo literaturo in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca.

Na podlagi navedenega je IP ugotovil, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.