prosilec - Občina Vojnik

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal, ali je organ prosilcu pravilno omogočil delni dostop do gradiva za sejo krajevne skupnosti. Organ je namreč v eni od pobud krajanov prekril varovane osebne podatke, čemur je prosilec nasprotoval z argumentom, da je predmetno pobudo podal občinski svetnik in da so posledično prekriti podatki v zvezi z opravljanjem javne funkcije. IP tem argumentom ni sledil, ker je ugotovil, da je imenovani pobudo podal kot posameznik in ne v svojstvu občinskega svetnika. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-237/2025/2

Datum: 28. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju: prosilec) z dne 21. 5. 2025, zoper odločbo Občine Vojnik, Keršova ulica 8, 3212 Vojnik (v nadaljevanju: organ), št. 090-0008/2025-15 z dne 16. 5. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 21. 5. 2025 zoper odločbo Občine Vojnik št. 090-0008/2025-15 z dne 16. 5. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Organ je dne 16. 5. 2025 o zahtevi prosilca z dne 11. 3. 2025, odločil z nadomestno odločbo št. 090-0008/2025-15 z dne 16. 5. 2025 (dalje izpodbijana odločba), ki jo je izdal po pritožbi prosilca z dne 13. 5. 2025, na podlagi 242. člena ZUP. Z njo je delno ugodil zahtevi prosilca z dne 11. 3. 2025, tako, da mu je posredoval gradivo 10. redne seje Krajevne skupnosti Vojnik, in sicer vabilo na sejo, gradivo za tč. 1. do 6. tč. seje, skupaj z vlogami občanov, ki so bile priložene k zadnji točki. Ob tem je organ v zapisniku 9. redne seje, planu investicij v letu 2025 ter v vlogah občanov odločil, da se prekrijejo varovani osebni podatki. V tem delu je organ zahtevo prosilca, na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil. Stroški postopka niso nastali. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ med drugim navedel, da se odločba izdaja na podlagi 242. člena ZUP in da se z njo nadomešča odločba št. 090-0008/2025-10 z dne 8. 5. 2025. Med drugim je pojasnil, da gradivo 10. seje Krajevne skupnosti Vojnik, v 6. točki, zajema naslednje dokumente:

1.     Vloga stranke,

2.     Mail št. 1 z dne 15. 1. 2025,

3.     Dokument »potrebno sanirati«,

4.     Mail št. 2 z dne 20. 1. 2025; vloga stranke;

5.     Mail št. 3 z dne 4. 2. 2025; pobuda stranke in

6.     Povabilo na čistilno akcijo 2025-razno.

Razen pod tč. 6, kjer se dokument posreduje v celoti, se v vseh dokumentih pod tč. 1 do 5 v posredovanih dokumentih prekrijejo varovani osebni podatki. Ob tem se je organ skliceval na odločbo IP št. 090-128/2022 z dne 8. 6. 2022, v kateri je IP že zavzel stališče, da varovane osebne podatke predstavljajo tudi osebna zaznavanja, osebna mnenja in stališče, ki predstavljajo subjektivno dojemanje določene situacije s strani posameznika.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 21. 5. 2025 vložil pritožbo. Navaja, da je tudi nadomestna odločba ponovno pomanjkljiva. V dokumentaciji, ki jo vsebuje odločba, je organ sedaj pod tč. 6 priložil gradiva z vlogami, vendar priloženi dokumenti niso posredovani skladno z zakonom. V gradivu je 8 dokumentov, na katerih je organ prekril osebne podatke, kar za prosilca ni sporno. Sporno pa je, da je organ namerno prekril tudi podatke, ki se ne nanašajo na osebne podatke, kakor to veleva ZDIJZ, skladno s 3. točki prvega odstavka 6. člena. Na strani 6 se nahaja dokument, ki ima v desnem gornjem robu zapisano in obkroženo številko 5. Organ ga je v odločbi poimenoval »mail št. 3 z dne 4. 2. 2025; pobuda stranke«. Prosilec navaja, da pritožbenemu organu prilaga kopijo izvornega dokumenta, pridobljenega iz neuradnega vira. V postopku primerjanja le – tega s prejetim dokumentom v prilogi sporne odločbe je jasno razvidno, da je organ prekril tudi podatke, ki se ne nanašajo na osebne podatke. Pošiljatelj maila št. 3 je uradna oseba, in sicer svetnica v občinskem svetu. Po mnenju prosilca je direktorica občinske uprave v izpodbijani odločbi ravnala nezakonito, saj je vedela, da je pošiljatelj maila št. 3 uradna oseba in je namerno prekrila pošiljateljeve podatke. Poleg tega je prekrila tudi večino za prosilca pomembnih informacij, ki jih je avtor navedel v točki 1 omenjenega maila št. 3, ki ne smejo biti prekriti, ker ne gre za osebne podatke. Z navedenim se ne strinja, sklicuje se na drugi in tretji odstavek 6. člena ZDIJZ ter navaja, da je kot občan zaskrbljen nad delovanjem Občine Vojnik, saj se mu porajajo dvomi v njeno transparentno delovanje. Vsled navedenega se obrača na IP, naj organ pozove, da mu posreduje sporni dokument, kakor mu to nalaga zakonodaja.

Pritožbo prosilca je organ dne 26. 5. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa št. 090-0008/2025-15 z dne 16. 5. 2025 samo v 3. tč. izreka, in sicer glede tč. 6 gradiva v delu dokumenta, ki ga je organ poimenoval »mail št. 3 z dne 4. 2. 2025; pobuda stranke«. Prosilec preostalemu delu izpodbijane odločbe ne nasprotuje, zato ta ni bil predmet presoje IP v tem pritožbenem postopku.

2.     Informacija javnega značaja

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

3.     O varstvu osebnih podatkov

V obravnavni zadevi ni sporno, da zahtevana informacija, to je »mail št. 3 z dne 4. 2. 2025; pobuda stranke«, pri organu obstaja in da jo je ta pridobil v okviru svojega delovnega področja (bila je sestavni del gradiva za sejo krajevne skupnosti). Sporno je, ali je v zvezi z navedenim dokumentom podana izjema varstva osebnih podatkov in ali je organ pravilno omogočil delni dostop do njega. Organ se je v izpodbijani odločbi namreč skliceval na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, čemur pa prosilec v pritožbi oporeka in zatrjuje, da je za razkritje zahtevanega maila podana pravna podlaga iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ker je vlogo podala oseba, ki opravlja javno funkcijo občinskega svetnika.

Glede na to je IP dalje ugotavljal, ali ti podatki predstavljajo izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v obravnavanem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov) v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Po vpogledu v »mail št. 3 z dne 4. 2. 2025« IP ugotavlja, da ta vsebuje številne varovane osebne podatke. Poleg imena in priimka pobudnika, tudi zasebni elektronski naslov (gmail) in osebne poglede glede tematike, ki naj jo krajevna skupnost uredi. Iz pisanja obenem ne izhaja, da bi se pobudnik skliceval na status občinskega svetnika, niti pristojnosti občinskega sveta, niti pobuda ni podana občinskemu svetu (ampak krajevni skupnosti), vlagatelj pa ni podpisan kot občinski svetnik, ampak le z imenom in priimkom kot posameznik. IP ob tem dalje ugotavlja, da je bilo navedeno pisanje, to je »mail št. 3 z dne 4. 2. 2025«, obravnavano pod tč. »prejete vloge krajanov«, torej skupaj z drugimi tovrstnimi vlogami, ki so jih podali drugi krajani (in ne v smislu podanih vlog s strani občinskega sveta oziroma občinskih svetnikov).

Izhajajoč iz navedenega IP ugotavlja, da je »mail št. 3 z dne 4. 2. 2025« podala fizična oseba (ne v svojstvu občinskega svetnika), zato za dostop do osebnih podatkov, ki so v njem vsebovani, ni podane pravne podlage po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ, na katero se sklicuje prosilec. Ne gre namreč za osebne podatke, ki bi bili v neposredni zvezi z opravljanjem javne funkcije, ker ni izkazane neposredne povezave med v pisanju vsebovanimi osebnimi podatki in javno funkcijo podpisanega. Posledično je IP sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, da gre za osebne podatke, ki predstavljajo zakonsko izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker se prosilec v pritožbi sklicuje tudi na to, da je organ v posredovanem »mailu št. 3 z dne 4. 2. 2025« prekril preveč podatkov, torej, da ni pravilno izvedel delnega dostopa, je IP v nadaljevanju presojal še ta vidik izpodbijane odločbe.

Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Delni dostop nadalje ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja v 19. členu, po katerem sta pomembna tehnični in vsebinski vidik delnega dostopa. Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij.

Po primerjavi izvornega dokumenta z dokumentom, do katerega je organ prosilcu omogočil delni dostop, IP ugotavlja, da je organ v »mailu št. 3 z dne 4. 2. 2025«, poleg imena in priimka ter elektronskega naslova dejansko prekril tudi osebne zaznave, predloge, pobude in stališča podpisnika, ki pa, upoštevaje prakso IP, tudi predstavljajo osebne podatke, na kar se je organ pravilno skliceval v izpodbijani odločbi (odločba IP št. 090-128/2022 z dne 8. 6. 2022). Posledično je IP zaključil, da je organ do zahtevanega dokumenta pravilno izvedel delni dostop, pritožbene navedbe prosilca s tem v zvezi pa niso utemeljene.

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da ni podane pravne podlage za dostop do zahtevanih podatkov, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.