prosilec - Občina Vodice

Številka: 090-205/2026/6

Datum: 3. 7. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 7. 5. 2026, zoper odločbo Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice (v nadaljevanju organ), št. 09002-10/2026-003 z dne 5. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 7. 5. 2026, zoper odločbo Občine Vodice, št. 09002-10/2026-003 z dne 5. 5. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 3. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo, v kateri je v elektronski obliki zahteval posredovanje naslednjih dokumentov, ki se nanašajo na izvedbo del na območju … (gasilni dom), kjer je bila izvedena ureditev odvodnjavanja parkirišča in priklop na obstoječo cev ob cesti:

- soglasje upravljalca ceste za poseg v območje ceste oziroma njen varovalni pas (če obstaja),

- morebitno dovoljenje za izvedbo del v območju ceste,

- elaborat zapore ceste ali prometne ureditve (če je bil izdelan),

- odločbo ali drug akt, na podlagi katerega je bila dovoljena izvedba predmetnih del in

- dokumentacijo, iz katere izhaja, kdo je investitor in kdo izvajalec del.

V kolikor organ z dokumenti ne razpolaga, prosilec prosi za pojasnilo na kakšni pravni podlagi so bila dela izvedena.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 09002-10/2026-003 z dne 5. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi je pojasnil, da je po pregledu vse razpoložljive dokumentacije in arhivov ugotovil, da z informacijami oz. dokumentarnim gradivom vezanim na vse naštete alineje zahteve, ne razpolaga. Ker dokumentacija pri organu ne obstaja, je zahtevo prosilca zavrnil.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 7. 5. 2026, v kateri navaja, da se ne strinja z odločitvijo organa, saj dejansko stanje na tem območju kaže na obsežno investicijo in gradbena dela, ki po naravi stvari ne morejo biti izvedena brez dokumentacije, ki jo je zahteval. Na omenjeni lokaciji je bil izveden projekt velikega obsega, ki je zajemal popolno razgrnitev travnate površine, podiranje dreves, premik droga javne razsvetljave, izvedbo nasutja tampona v debelini cca 50 cm, vgradnjo linijske kanalete in izvedbo priklopa na obstoječi kanalizacijski sistem in asfaltiranje površine cca 100 m² v dveh slojih (grobi podložni asfalt in nato zaključni sloj). Prilaga tudi fotografije stanja pred in po izvedbi posega. Dvomi v navedbe organa, da ne razpolaga z nobenim dokumentom o investitorju, izvajalcu ali pravni podlagi, saj bi to pomenilo hudo kršitev predpisov o graditvi objektov in upravljanju z javnimi sredstvi. Meni, da organ dokumentacijo ima, oziroma bi jo moral imeti (npr. v obliki gradbenega dnevnika, pogodb z izvajalci, zapisnikov o prevzemu del ali finančnih listin) in je obrazložitev organa napačna in zavajajoča. Predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi ter se organu naloži skrbnejši pregled svojih evidenc in se mu posreduje zahtevane dokumente.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca in ali mu jih je posledično dolžan posredovati.

(7) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

- organ mora z njo razpolagati in

- nahajati se mora v materializirani obliki.

(8) Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovorov na vprašanja oziroma zahtevati pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente in mu pripravijo odgovor, da bi ugodili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Organi torej niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru mora organ prosilcu posredovati predmetni dokument.

(9) IP je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali je pri zahtevanih informacijah izpolnjen t.i. kriterij materializirane oblike, da zahtevani dokumenti obstajajo in da organ z njimi razpolaga. IP je s pozivom št. 090-205/2026/2 z dne 14. 5. 2026, organ pozval na posredovanje zahtevanih dokumentov. V kolikor organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ga je pozval, naj pojasni, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente in predloži dokazila o tem. Organ je na poziv odgovoril z dopisom št. 09002-10/2026-007 z dne 25. 5. 2026, v katerem je pojasnil, da z dokumenti ne razpolaga, niti mu ni znano, da bi na tem območju izvajal dela, ki so predmet zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Odgovoru je priložil tri zaslonske slike iskanja v informacijskem sistemu ODOS, iz katerih izhaja, da je iskanje dokumentov potekalo na podlagi naslednjih ključnih besed: »PGD … « in » … «.

(10) IP je vpogledal v zaslonske slike iskanja in ugotovil, da je iskanje po ključni besedi »…«, podalo dva rezultata, ki pa se oba izključno nanašata na zahtevi prosilca za dostop do informacij javnega značaja po ZDIJZ (zahteva z dne 30. 3. 2026 in zahteva z dne 3. 4. 2026, ki je predmet tega postopka). Iskanje po ključni besedni zvezi »PDG … « (klasifikacijski znak 35102) ni podalo rezultata. Iskanje po ključni besedni zvezi »PDG… « (klasifikacijski znak 37102) pa je podalo tri rezultate, od katerih se noben ne nanaša na podatke, ki jih je zahteval prosilec. En rezultat iskanja se sicer nanaša na zaporo občinske ceste v letu 2025 (… – do gasilskega doma), vendar pa iz pojasnila organa z dne 25. 5. 2026, izhaja, da se zapora ceste nanaša na zaporo zaradi prireditve ob 100-letnici PGD … in torej ni v zvezi z zahtevanimi informacijami. Ostala dva rezultata se nanašata na zaporo ceste v preteklem obdobju, v letih 2015 in 2016.

(11) IP še pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku št. 090-249/2026, ki ga vodi na podlagi druge zahteve prosilca z dne 30. 3. 2026, naslovljene na isti organ, prejel pojasnilo organa št. 09002-09/2026-013 z dne 17. 6. 2026, v katerem je organ pojasnil, da se del zahteve nanaša tudi na posege, izvedene na zemljišču pri objektu … (ki je predmet predmetne zahteve z dne 3. 4.2026). To zemljišče je v lasti Prostovoljnega gasilskega društva oziroma gre za zasebno zemljišče, na katerem organ ni izvajal gradbenih posegov in za katere ne vodi investicijske, projektne, gradbene ali druge dokumentacije. Morebitni posegi, ki jih omenja prosilec, niso bili izvedeni v okviru občinskega projekta, niti ne predstavljajo dela gospodarske javne infrastrukture, zato tudi ni podlage, da bi bila takšna dokumentacije evidentirana v poslovnih knjigah, investicijski dokumentaciji ali dokumentarnem sistemu organa. Glede ureditve odvodnjavanja je pojasnil, da naj bi na tem območju obstajal starejši kanal za odvajanje meteornih voda, ki pa ni del občinske gospodarske javne infrastrukture. Organ zato vztraja pri ugotovitvi, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(12) IP po pregledu spisovne dokumentacije in odgovora organa ter priloženih zaslonskih slik, ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP tudi ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ teh dokumentov prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Navedena ugotovitev pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ. IP poudarja, da ima prosilec po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. Kot je IP zgoraj že pojasnil, je organ zavezanec za posredovanje javne informacije le, če s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, če s tako informacijo razpolaga. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Presoja glede obstoja dokumenta je zato v postopkih po ZDIJZ omejena zgolj na samo dejstvo njegovega obstoja in se ne razteza na presojo, ali bi organ s takšnim dokumentom moral razpolagati. Ob upoštevanju vsega navedenega IP ugotavlja, da prosilec v pritožbenem postopku ni uspel izkazati, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga, prav tako pa IP ni ugotovil okoliščin, ki bi vzbujale dvom v resničnost navedb organa o neobstoju zahtevane dokumentacije. IP je glede na navedeno, v zvezi z zahtevanimi dokumenti ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

Sklepno

(13) IP je zaključil, da je odločitev organa pravilna in na zakonu utemeljena. Pritožba prosilca je neutemeljena, zato jo je treba na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :                                                                     

Sara Rupar, dipl. prav. (UN)                                          

raziskovalka IP                                                                               

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica IP