prosilec - Občina Vodice

POVZETEK:

Prosilec je od občine zahteval dokumente v zvezi z gradbenimi deli, za katere je, na podlagi že prejet dokumentacije, predvideval, da obstajajo. IP je v pritožbenih postopku ugotovil, da organ s takšnimi dokumenti ne razpolaga. Je pa, upoštevajoč vsebino prosilčeve zahteve odločil, da mu mora organ posredovati še del dokumentna, ki ga ni posredoval v drugem postopku po ZDIJZ. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-8/2026/10

Datum: 26. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 25. 12. 2025, zoper odločbo Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice (v nadaljevanju: organ), št. 09002-08/2025-002 z dne 18. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

I.              Pritožbi prosilca z dne 29. 12. 2025 zoper odločbo Občine Vodice, št. 09002-08/2025-002 z dne 18. 12. 2025 se delno ugodi in se izpodbijana odločba v 1. točki izreka delno odpravi ter odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati na njegov elektronski naslov naslednje dokumente:

– delovno skico izvedenih del, od ceste št. 462021 navzdol dalje.

II.             V preostalem delu se pritožba zavrne.  

III.           V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 26. 11. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za  posredovanje naslednje dokumentacije, ki jo je formuliral v 5 alinejah, citirano:

»- kopijo predračuna v višini 5.707,57 EUR, ki mora biti priloga gradbene dokumentacije izgradnje 

    sistema odvajanja odpadnih vod za objekt … in katerega del ste mi 07.11.2025 že 

    poslali; 

-   kopijo naročila, ki je bil podlaga za izdelavo predračuna v višini 5.707,57 EUR za izvedbo gradbenih   

    del, za katere ste mi posredovali delno dokumentacijo dne 07.11.2025;

-   kopijo na roko izpisane priloge 1/4 in 2/4, ki so kot priloga obračuna oktober 2024 - KONČNI, za     

    izvedbo gradbenih del, za katere ste mi posredovali delno dokumentacijo dne 07.11.2025;

-   kopijo predloga vpisa gospodarske javne infrastrukture za izvedeno kanalizacijo, ki je v končnem    

    obračunu oktober 2024 navedena pod točko št. 12 in koncesijsko postavko N5 in je razvidna iz skice  

    na zadnji strani dne 07.11.205 posredovane delne gradbene dokumentacije in

-   izpisek iz katastra GJI za kanalizacijo, v katero ste priklopili kanalizacijsko cev, ki je navedena pod          

    točko št. 12 in koncesijsko postavko N5 obračuna iz oktobra 2024.”

Organ je v zvezi s prosilčevo zahtevo izdal odločbo št. 09002-08/2025-002 z dne 18. 12. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V izreku je navajal, da se ta delno zavrne. V razlogih pa pojasnil, da z dokumenti 1., 2., 4. in 5. alineje, ne razpolaga. V zvezi s tem je navajal:

-       da dokumentacija pod 1. in 2. alinejo zahteve ne obstaja, saj je šlo v konkretnem primeru za izvajanje vzdrževalnih del po pogodbi s koncesionarjem … in ne za dela izgradnje sistema odvajanja odpadnih voda,

-       da dokumentacija pod 4. in 5. alinejo zahteve ne obstaja, ker se s predmetnimi deli, na katere se zahteva nanaša, ni gradil kanalizacijski sistem oziroma sistem odvodnjavanja odpadnih voda.

Glede dokumentacije pod 3. alinejo zahteve pa je pojasnil, da jo je prosilec že prejel v zvezi s predhodno zahtevo po ZDIJZ, po elektronski pošti dne 7.11.2025, in sicer: delovno skico (dokument 2/4) in dokument z nazivom »obračun oktober 2024-končni« (dokument 1/4). Pojasnil je še, da vsa vzdrževalna dela koncesionar izvaja po pogodbenem predračunu, zato se posebna ponudba oz. predračun ne izdela, temveč se dela izvedejo po pogodbenem predračunu. Prav tako se ne izda posebna naročilnica, saj se dela izvajajo kot vzdrževalna dela po pogodbi.

Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 25. 12. 2025, v kateri je predlagal, da IP odpravi  izpodbijano odločbo in naloži organu posredovanje dokumentacije za projekt, ki ga je zanj izvedel izvajalec  v času od 26. 9. 2025 do 30. 9.2025.  Navajal je:

- da je bil organ v zadnjem letu večkrat pozvan, da razkrije in pojasni izvedena dela na javnih površinah ob objektu na naslovu …. V vseh dosedanjih odgovorih se je izgovarjal, da zahtevi ne more ugoditi, ker nima nobene dokumentacije o izvedenem projektu. Nato je organ, po vloženi pritožbi zoper elektronsko obvestilo organa z dne 16. 5. 2025, dne 7. 11. 2025 posredoval delno in pomanjkljivo dokumentacijo o izvedenih delih na javnih površinah ob objektu na naslovu …;

- da, v izogib nadaljnjemu sprenevedanju organa in razjasnitvi dejanskega stanja, izvedena dela, tudi po mnenju nadzornika izvedenih del, torej pooblaščenca s področja gradbene stroke, predstavljajo investicijska dela, kar je tudi zapisal na strani 3/4. Prav tako pa to izhaja tudi iz samih izvedenih del, torej dejanskega stanja, saj je bila zgrajena popolnoma nova cestna in komunalna infrastruktura, ki naj bi, tudi po zapisu organa, služila odvajanju odpadnih vod s privatnega zemljišča na naslovu … in je bil tudi projekt izveden na pobudo lastnika objekta na naslovu …. Na podlagi vseh teh dejstev je potreba po izkazovanju in transparentnosti tega projekta še toliko večja, saj nikakor ni izkazano zasledovanje javnega interesa, ampak gre bolj za reševanje zasebnega interesa posameznika na račun trošenja javnih sredstev,

- da je organ v izreku odločbe zapisal, da se zahteva delno zavrne, vendar iz obrazložitve odločbe ni mogoče zaslediti dela o čem, naj bi bilo prosilčevi zahtevi ugodeno,

- da je možno iz skice izvedenih del razbrati, da je bil vbetoniran tudi cestni robnik, ki pa ga na samem popisu del in končnemu obračunu ni moč zaznati. Posledično je očitno, da je dne 7. 11. 2025 posredovana dokumentacija nepopolna,

- glede zavrnitve zahteve pod 1. alinejo: da je, nadzornik na svojem obračunu izvedenih del, naslovljenim: "OBRAČUNI OKTOBER 2024 KONČNI", jasno zapisal, da :"Talna signalizacija – črte niso zajete v oceni del.", torej da ne gre za končni obračun vseh izvedenih del. Posledično je jasno, da obstaja predračun v višini 5.707,57 EUR, na katerega se sklicuje v svoji oddani gradbeni dokumentaciji sam nadzornik in bi moral biti, v skladu z gradbeno stroko (in tudi poslovno stroko organa), del dokumentacije izvedenih del pri organu. Predračun je, tako jasno izhaja iz delne  dokumentacije, prejete 7.11.2025, bil narejen in posredovan organu. Dodatno obstoj predračuna utemeljuje tudi zapis na listi KNJIGA OBRAČUNSKIH IZMER, kjer je jasno zapisano, da je priloga ocena vrednosti projekta oz. Predračun;

- glede zavrnitve zahteve pod 2. alinejo: da, tako kot navaja tudi nadzornik del, ni šlo za vzdrževalna dela, saj je bil zgrajen sistem za odvajanje vod. A četudi bi šlo za redna vzdrževalna dela, se izvajanje del v celoti ne prepusti kar izvajalcu, da ima le-ta bianco svobodno izbiro pri izvajanju del. Če je temu 

tako, organ ne bi imel nikakršne možnosti o odločanju pri izvedbi del in bi lahko izvajalec dnevno krpal eno in isto luknjo. Vsekakor je predhodno potrebno izvesti posnetek stanja s strani koncesionarja, pripraviti poročilo in o tem obvestiti organ ter predlagati dela ter oceniti okvirno vrednost izvedenih del. Predvsem pa je vprašanje, glede na naravo izvedenih del, kdo se je odločil, da je potrebno izvesti dela kot so se. S prekopi in vgradnjo odvodnih cevi (V sklopu izvajanja odvajanja odpadnih vod je bil izveden prekop ceste, vgradnja in popolno obbetoniranje PVC cevi Fi 200, ki služi samo odvajanju odpadnih vod), ki so se preklopile na obstoječi vtočni jašek pri gasilskem domu ter asfaltiranjem dela zelenih površin in odmikom sistema odvajanja vod, kot so bila predhodno izvedena. Gre za večjo strateško odločitev, ki nikakor ne morejo biti del rednih vzdrževalnih del. Ker pa je bila vgrajena odtočna cev, ki 

odvaja odpadne fekalne vode od objekta na naslovu … in na samo odvodno cev ni priklopljen drugi od okoliških objektov, samo področje pa je tudi del II. faze izgradnje sistema odvajanja odpadnih vod, kar očitno konkretno delo ne izpolnjuje tega, širšega javnega interesa, je potrebno sprejeti večjo strateško odločitev, kar pa skoraj zagotovo ni bilo prepuščeno izvajalcu. Tako izvedena dela, ki so predmet zahteve, nikakor, po mnenju nadzornika del, kot tudi mnenju izvedenca gradbene stroke, ne pomenijo redna vzdrževalna dela in morajo, glede na sam obseg izvedenih del, obstajati tudi predhodni dokumenti kot je prejeta pobuda lastnika nepremičnine na naslovu … (kar tudi dodatno jasno potrjuje, da potreba po izvedbi konkretnih del ne izvira iz sfere rednih vzdrževalni del, saj se v tem delu 

vasi ni v zadnjih 20 letih spreminjalo ničesar iz naslova javne infrastrukture (ceste, kanalizacija,..), kot tudi načrt izvedbe, popis potrebnih del, ki se je na koncu rezultiral v predračunu, ki bi moral biti del gradbene dokumentacije projekta in na katero se sklicuje tudi sam izvajalec del in nadzornik del v višini 5.707,57 EUR;

- glede zavrnitve zahteve pod 3. alinejo: da je ta del neargumentiran in ni mogoče slediti pojasnilu organa, da je posredoval konkretno zahtevano dokumentacijo, saj to iz same posredovane dokumentacije ne izhaja. V povezavi s tem je potreba po vpogledu v celotno dokumentacijo še toliko bolj utemeljena, saj iz posredovane nepopolne dokumentacije ne izhajajo dejstva, kot jih zatrjuje organ in bi preprosti vpogled nemudoma razrešil zagato. Je pa takšen argument zavrnitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja tudi v nasprotju z dokaznim pravnim standardom in onemogoča kakršenkoli preizkus odločbe;

- glede zavrnitve zahteve pod 4. in 5. alinejo: da je argument organa v nasprotju z osnovnim namenom delovanja organa, ki naj bi zasledoval javno korist in naj bi, tudi z vzpostavitvijo zbirnega katastra GJI, vzpostavil dejanski prikaz zasedenosti prostora z objekti gospodarske javne infrastrukture, kar omogoča smotrnejše urejanje prostora, varnejše izvajanje posegov v prostoru in gospodarnejše ravnanje z infrastrukturnimi objekti. Namreč, iz same nepopolne gradbene dokumentacije jasno izhaja, da je bil zgrajen sistem odvajanja odpadnih vod, ki se je priklopil na obstoječi sistem odvajanja odpadnih vod. Naročnik in plačnik je bil organ, kateremu bi moralo biti, kot pri vsakem drugem projektu izključno vodilo zagotavljanje javne koristi in ob izvedbi le-te tudi vpis in vris GJU v kataster, saj se le na takšen način lahko izvršuje sam namen obstoja organa ter transparentnost in smotrnost porabe javnih sredstev kot tudi izvajanje varnejšega izvajanja posegov v prostoru in gospodarnejše ravnanje z infrastrukturnimi objekti; 

- da gre za informacije javnega značaja, ker povprašuje po uporabi javnega dobra in upravljanje s tem ter tudi porabo javnih sredstev, je interes za dostop do teh informacij izkazan.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom, št. 0900-08/2025-004 z dne 7. 1. 2026, skupaj z zahtevo in izpodbijano odločbo. Drugih dokumentov ni priložil.

Po prejem pritožbe, je IP od prosilca prejel še dopis (elektronsko sporočilo z dne 7. 1. 2026), v katerem je ta navajal, da gre v predmetni zadevi za dostop do informacij javnega značaja, do katerih se trudi priti že več kot leto dni. Pojasnil je, da so imeli še pred letom odgovore, da tam niso bila izvedena nikakršna dela, sedaj pa smo že malo bližje resnici. Vendar organ še vedno prikriva zelo veliko informacij javnega značaja, ki so bistvenega pomena. Opozarja, da je organ že posredoval nekaj dokumentacije v povezavi z izvedeno investicijo, a je ta pomanjkljiva. IP je prosil, da tokrat upošteva tudi, poleg zakonov, ki so v pristojnosti IP-ja, materialne predpise iz področja gradnje objektov. Predvsem v smeri potrebne dokumentacije, ki mora spremljati vsako izvedeno investicijo. Tako po obliki, predvsem pa po vsebini. Meni, da organ namenoma prikriva celotno dokumentacijo projekta, katero je že zahteval v preteklosti. Poudarja, da gre pri gradbenih delih za vključevanje oseb, ki imajo javna pooblastila (nadzornik, vodja del...) in kateri na podlagi prejetih javnih pooblastil izvršujejo določene zakonske obveznosti. Ker nastopajo v javni funkciji, za te osebe ne velja varstvo osebnih podatkov in morajo biti razkriti. Varstvo osebnih podatkov ne varuje podatkov o tem, kdo je opravljal javne naloge ali izvrševal javna pooblastila. Do sedaj so bili ti podatki namreč prikriti. 

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ poslal poziv, št. 090-8/2026/2 z dne 12. 2. 2026, k predložitvi pojasnil in dokazil glede iskanja zahtevanih dokumentov, predložitvi dokumentov v zvezi s 3. alinejo zahteve z dne 26. 11. 2025, za katere je organ v izpodbijani odločbi navajal, da jih je prosilec že prejel in ter opredelitev do pritožbenih navedb.

Organ je na poziv IP odgovoril z dopisom, št. 09002-08/2025-006 z dne 23. 2. 2026, ki ga je IP, z dopisom, št. 090-8/2026/5 z dne 12. 3. 2025 posredoval v vednost in izjasnitev prosilcu na podlagi 9. člena ZUP. Prosilec je nanj podal odgovor 12. 3. 2026.

K I. točki izreka:

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Prosilec izpodbija odločbo organa, ker dvomi v upravičenost odločitve organa, da z dokumenti, ki jih je zahteval s 1., 2., 4. in 5. točko zahteve, ne razpolaga. Glede dokumentov iz 3. točke zahteve, pa izpodbija  ugotovitev organa, da so mu ti dokumenti že bili v celoti posredovani.

IP je zato glede dokumentov iz 1., 2., 4. in 5. točko zahteve v nadaljevanju ugotavljal, ali izpolnjujejo pogoje za informacijo javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Glede dokumentov iz 3. točke zahteve, pa je prosilčevo pritožbo obravnaval kot pritožbo na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ v zvezi s četrtim odstavkom 25. člena ZDIJZ. Ta določba namreč dopušča možnost pritožbe tudi v primerih, ko je bilo prosilčevi zahtevi ugodeno (z uradnim zaznamkom, s posredovanjem dokumentov ali z ugodilo odločbo), če prosilec meni, da prejeta informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Kar toliko bolj (a fortiori) velja tudi v primerih, ko prosilec trdi, da mu niso bile posredovane vse informacije, ki jih je zahteval.

a)    Dokumenti iz 1., 2., 4. in 5. točko zahteve

Definicija informacije javnega značaja določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.    informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2.    organ mora z njo razpolagati, in

3.    nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja torej logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ na podlagi zahteve ni dolžan ustvariti). Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Prav tako niso dolžni zbirati informacij, odgovarjati na vprašanja, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumente od drugih organov, dopolnjevati ali kakorkoli drugače spreminjati informacij, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Iz prosilčevih navedb v zahtevi in pritožbi izhaja, da mu je organ nekatere dokumente, ki so povezani z dokumenti, ki jih zahteva s predmetno zahtevo, po posredovanju IP, že posredoval 7. 11. 2025. IP je zato vpogledal v svoje evidence (UZ, št. 090-8/2026/7) in ugotovil, da se te prosilčeve navedbe nanašajo na zadevo, ki jo je IP vodil pod št. 090-382/2025 in v kateri je bila izdana odločba IP, št.  090-382/2025/5 z dne 10. 10. 2025, s katero je bili prosilčevi pritožbi delno ugodeno, organu pa naloženo, naj prosilcu z delnim dostopom[1], posreduje 6 dokumentov:

- dnevni list iz gradbenega dnevnika za dan 26. 9. 2024 (dnevno poročilo številka 77),

- dnevni list iz gradbenega dnevnika za dan 27. 9. 2024 (dnevno poročilo številka 78),

- dnevni list iz gradbenega dnevnika za dan 30. 9. 2024 (dnevno poročilo številka 79),

- dnevni list iz gradbenega dnevnika za dan 1. 10. 2024 (dnevno poročilo številka 80),

- knjigo obračunskih izmer, oktober 2024, LC462021 Razširitev ceste pri … in

- delovno skico izvedenih del. Organ je prosilcu te dokumente posredoval 7. 11. 2025, kar izhaja tudi iz navedb v zahtevi in pritožbi v obravnavani zadevi. IP na tem mestu poudarja, da so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nepopolno in pomanjkljivo posredovano dokumentacijo v postopku, ki ga je IP vodil pod št. 090-382/2025, za ta postopek brezpredmetne in kot take neupoštevne pri presoji te pritožbe.

Organ je neobstoj dokumentov 1. alineje (predračun v višini 5.707,57 EUR) in 2. alineje (naročilo, ki je bilo podlaga za izdelavo predračuna v višini 5.707,57 EUR) zahteve v izpodbijani odločbi utemeljil z navedbo, da je šlo v konkretnem primeru za izvajanje vzdrževalnih del po pogodbi s koncesionarjem … d. o. o. in ne za dela izgradnje sistema odvajanja odpadnih voda, kar je ponovno poudaril v dopisu št. 09002-08/2025-006 z dne 23. 2. 2026 in pojasnil, da vsa vzdrževalna dela koncesionar izvaja po pogodbenem predračunu, zato se po posebna ponudba oziroma predračun ne izdelata. Prav tako se ne izda posebna naročilnica, saj se dela izvajajo kot vzdrževalna dela po pogodbi oziroma pogodbenemu predračunu. Organ je še pojasnil, da že po svoji naravi koncesionar ne izvaja del izgradnje komunalne infrastrukture, temveč zgolj vzdrževalna dela. IP posredoval tudi pogodbo, ki jo ima sklenjeno s koncesionarjem … d. o. o. za Letno vzdrževanje občinskih cest in ostalih javnih površin v Občini Vodice, na katero se je skliceval, vendar IP ugotavlja, da ta ni predmet prosilčeve zahteve. Ob tem je organ še pojasnil, da je v dokumentarnem sistemu preveril, katera dokumentacija se nahaja, pod zadevo  sklenjene pogodbe s koncesionarjem … d. o. o., in ugotovil, da se dokumenti, ki jih zahteva  prosilec, v sistemu ne nahajajo in se tudi iz zgoraj navedenih razlogov ne morejo nahajati.  Za svoje navedbe je poslal dokazilo v obliki zaslonskih slik, z iskanjem po več ključnih besedah.  

Prosilec je tem navedbam v pritožbi in odgovoru z dne 12. 3. 2026, in trdil, da ni šlo le za vzdrževalna dela in da bi zato v zvezi s tem morala obstajati ustrezna tehnična in upravna dokumentacija. Med drugim je trdil, da bi moral biti predračun del gradbene dokumentacije projekta in na katero se sklicuje tudi sam izvajalec del in nadzornik del v višini 5.707,57 EUR.

IP je vpogledal v dokument Knjiga obračunskih izmer oktober 2024, LC462021 Razširitev ceste pri …, ki je bil prosilcu že posredovan na podlagi odločbe št. 090-382/2025/8, iz katerega izhaja, da je v rubriki »cena na enoto« naveden znesek 5. 707,57. Upoštevajoč to ugotovitev,  navedbe prosilca in navajanja organa, da so bila dela opravljena kot vzdrževalna dela na podlagi pogodbenega predračuna, je IP pri organu opravil poizvedbo (UZ o telefonskem pogovoru, št. 090-8/2026/8 z dne 19. 3. 2026), ali obstaja kakšen pogodbeni predračun, ki bi ga lahko šteli kot predmet zahteve.

Organ je IP posredoval ponudbeni predračun ponudbeni predračun št. 253/2023 z dne 29. 9. 2023, ki ga je izdalo podjetje … d. o. o.. V zvezi s tem je pojasnil, da ne gre za predračun za konkretna dela, sploh pa ne za dela, ki jih navaja prosilec, ker ta niso bila nikoli izvedena. Gre za splošni predračun, ki je bil pripravljen za potrebe javnega naročila za Letno vzdrževanje občinskih cest in ostalih javnih površin v Občini Vodice za leti 2024 in 2025. Na podlagi tega preračuna je naročnik pridobil cene za posamezna opravila koncesionarja ter je glede na okvirne količine iz popisa lahko med seboj primerjal ponudbe.

IP je vpogledal v posredovani ponudbeni predračun in ugotovil, da ta po vsebini ne ustreza prosilčevi 1. točki zahteve, saj ne gre za predračun za konkretna dela, temveč za ponudbeni predračun ponudnika v postopku javnega naročanja. Kot tak predmetni ponudbeni predračun ni mogoče šteti kot predmet prosilčeve zahteve, zato IP o dostopu do njega ni odločal.

Upoštevaje vse navedeno, IP ne dvomi, da je organ prosilcu posredoval vse dokumente, ki s katerimi razpolaga v obsegu 1., 2., 4. in 5. točko zahteve. Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa, IP ne dvomi, da organ z drugimi dokumenti ne razpolaga. Organ je jasno pojasnil, zakaj z dokumenti ne razpolaga (ker je po njegovi presoji šlo za vzdrževalna dela), poleg tega je v pritožbenem postopku na poziv IP ponovno objasnil neobstoj dokumentov in opravil tudi  dodatne ugotovitve in na poziv IP opravil iskanje v svojem dokumentarnem sistemu po različnih ključnih besedah (»hng koseze, hng naročilnica, hng predračun, hng odvajanje odpadnih voda, kanalizacija koseze, komunala infra koseze, odvajanje odpadnih voda koseze«). Ta iskanja niso dala zadetkov, kar j, ob ostalih pojasnilih, za IP zadosten dokaz, da z drugimi zahtevami dokumenti organ ne razpolaga.

V zvezi s pričakovanji prosilca, ki jih ta navedel v pritožbi in odgovorih z dne 7. 1. 2026 in 12. 3. 2026, IP pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ. Prav tako ne strinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011, zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. V upravnem in sodnem postopku o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ni mogoče presojati odgovornosti in škodnih posledic zaradi morebitnega nezakonitega vodenja dokumentacije pri zavezancih po ZDIJZ. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

Navedeno pomeni, da se pristojnost IP konča pri ugotavljanju obstoja konkretnega dokumenta in se, v primeru pozitivne ugotovitve, nadaljuje v presojo, ali ta predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično IP ni pristojen za nadzor postopka nastajanja posameznega dokumenta in tudi ne presoja, ali je dokument nastal pravilno in zakonito, temveč zgolj samo dejstvo njegovega obstoja. Takšno stališče sledi razzlogovanju Ustavnega sodišča iz sklepa, št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013, da IP inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonskih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Navedeno stališče je bilo sicer sprejeto v okviru pristojnosti IP na področju varstva osebnih podatkov, vendar ga lahko, po presoji IP, ob upoštevanju sistemske in logične razlage, prenesemo tudi na področje dostopa do informacij javnega značaja. Kot je prosilki tudi že pojasnilo Upravno sodišče RS v sodbi, I U 658/2020-52 z dne 30. 8. 2021 in tudi IP, se v postopkih v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja ne ugotavlja, ali je vsebina zahtevane dokumentacije resnična ali je sporna in ali gre za lažno vsebino, saj to ni stvar postopka v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, je pa lahko to predmet kakšnega drugega postopka. Zato so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nestrinjanje s samo vsebino dokumentacije in problematizirajo njihov nastanek, za konkretni postopek po ZDIJZ, irelevantne. Pravilnost in zakonitost vsebine dokumenta in vprašanje njegovega (zakonitega) nastanka pa ne moreta biti predmet postopka dostopa do informacij javnega značaja, enako velja za ugotavljanje avtentičnosti zahtevanega dokumenta. V postopku v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja je bistveno le to, ali zahtevani dokumenti obstajajo in ali obstaja katera od izjem, zaradi katerih se lahko zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrne. Prav tako IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti ravnanja organa ter v vprašanja, zakaj organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, oz. ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanim dokumentom moral razpolagati.

Glede dokumentov iz 4. in 5. alineje zahteve (kopija predloga vpisa gospodarske javne infrastrukture (GJI) za izvedeno kanalizacijo in izpisek iz katastra GJI za kanalizacijo) je organ v odgovoru št. 09002-08/2025-006 z dne 23. 2. 2026 dodatno pojasnil, da z njimi ne razpolaga, ker so bila izvedena dela niso predstavljala del izgradnje kanalizacije. Organ kanalizacije, za katero prosilec zahteva dokumentacijo, nikoli ni gradil. V sklopu ureditve odvodnjavanja se je uredil prekop za odvodnjavanje meteorne vode na severnem delu zemljišča pobudnika za izvedbo del, katerega vlogo je organ posredoval, vendar IP ugotavlja, da ta ni predmet zahteve. Organ je pojasnil, da so bila dela izvedena z namenom reševanje meteorne vode in ne odpadne vode kot je bilo vlagatelju že večkrat pojasnjeno.

Prosilec je v pritožbi in odgovoru z dne 12. 3. 2026 podal obširne navedbe zakaj takšna infrastruktura v predstavlja del sistema odvajanja odpadnih voda, in sodi med gospodarsko javno infrastrukturo in bi zato kot taka moral biti vpisana v gospodarske javne infrastrukture.

IP je na tem mestu sledil organu, da z dokumenti v zvezi z vpisom predmetnih del v kataster gospodarske javne infrastrukture, ne razpolaga. Takšna odločitev IP ne prejudicira presoje, da je organ s tem, ko predmetnih del ni vpisal v kataster ravnal zakonito, vendar je ta presoja pridržana drugim organom ne pa IP. ZDIJZ namreč ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga, čeprav bi mogoče z njim, skladno z zakonom moral razpolagati. Presoja glede obstoja dokumenta je zato v postopkih po ZDIJZ omejena zgolj na samo dejstvo njegovega obstoja in se ne razteza na presojo, ali bi organ s takšnim dokumentom moral razpolagati.

 Glede na navedeno IP pritožbene navedbe prosilca glede nujnosti, pravilnosti in zakonitosti obstoja dokumentov iz 4. in 5. točke zahteve zavrača kot neutemeljene. Organ je pojasnil, da predmetnih del ni štel kot del, ki bi jih bilo potrebno vpisati v kataster GJI. Presoja ali je takšna odločitev pravilna in zakonita, pa presega presojo IP v pritožbenem postopku po ZDIJZ. Iz tega razloga so za postopek te pritožbene presoje neupoštevne vse navedbe prosilca glede pravilnosti vodenja postopkov in poslovanja organa v postopkih, v katerih so nastali zahtevni dokumenti.

b)    Dokumenti iz 3. točke zahteve

S 3. točko zahteve je prosilec zahteval dostop do na roko izpisane priloge 1/4 in 2/4, ki so kot priloga obračuna oktober 2024 - KONČNI, za izvedbo gradbenih del.

Organ je zahtevo delno zavrnil, ker je ugotovil, da je prosilec te dokumente že prejel. Prosilec je v pritožbi navajal, da ta del izpodbijane odločbe ni argumentiran in da ni mogoče slediti pojasnilu organa, da je posredoval konkretno zahtevano dokumentacijo, saj to iz same posredovane dokumentacije to ne izhaja.

IP na tem mestu najprej, da bi v primeru, če je organ ugotovil, da je bila prosilcu določena zahtevana dokumentacija že posredovana po ZDIJZ in torej prosilec z njo že razpolaga, ta del zahteve moral zavreči, ker zanjo prosilec nima več pravnega interesa. Vendar pa IP ugotavlja, da takšna odločitev organa (da je zahtevo tudi v tem delu delno zavrnil) ni bistveno vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve v tem delu (drugi odstavek 248. člena ZUP).

Prav tako je utemeljena pritožbena navedba prosilca, da ni jasno zakaj je organ v izreku odločbe zapisal, da se zahteva delno zavrne, vendar iz obrazložitve odločbe ni mogoče zaslediti dela o čem, naj bi bilo prosilčevi zahtevi ugodeno. IP domneva, da se takšna odločitev organa nanaša na njegovo ugotovitev, da prosilec z dokumenti iz 3. točke zahteve že razpolaga. Iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju te odločbi in podprti z ugotovitvijo IP, da je organ prosilcu ta dva dokumenta iz 3. točke zahteve (z delnim dostopom) že posredoval v postopku, ki je bil predmet presojo pri IP, pod. št. 090-382/2025, IP tudi te pomanjkljivosti oziroma napake izpodbijane odločbe označuje kot nebistvene (drugi odstavek 248.člen ZUP).

Ker, kot utemeljeno navaja prosilec v pritožbi, organ ni obrazložil, katere dokumente od teh, ki jih je prosilec že prejel, predstavljata prilogi 1/4in 2/4, ki ju je prosilec zahteval s 3. točko te zahteve, je to ugotovitev opravil IP v okviru pritožbene presoje.

Pri tem je z vpogledom v dokumente, ki so bili prosilcu posredovani dne 7. 10. 2025 z izvršitvijo odločbe IP, št. 090-382/2025/8 z dne 10. 10. 2025 ugotovil, da zahtevani prilogi predstavljata prilogi k dokumentu Knjiga obračunskih izmer, oktober 2024, LC462021 Razširitev ceste pri …[2], in sicer:

-       Priloga 1/4 predstavlja dokument: »Obračun Oktober 2024 – Končni« - tabelo, ki je bil prosilcu v celoti posredovan v skladu s 5. alinejo 1. točke izreka odločbe IP, št. 090-382/2025/8 z dne 10. 10. 2025,

-       Priloga 2/4 pa predstavlja delovno skico, ki je bila prosilcu posredovana z delnim dostopom (od ceste št. 462021 navzgor)  v skladu s 6. alinejo 1. točke izreka odločbe IP, št. 090-382/2025/8 z dne 10. 10. 2025.

Navadni prilogi torej nista prilogi dokumentu »Obračun Oktober 2024 – Končni«, saj ta sam po sebi predstavlja prilogo 1/4, temveč sta prilogi dokumenta Knjiga obračunskih izmer, oktober 2024, LC462021 Razširitev ceste pri ….

S tem je IP ugotovil, da so navedbe organa o tem, da je prosilec dokumenta iz 3. točke zahteve že prejel delno utemeljene, saj priloge 2/4 ni prejel v celoti, temveč le od ceste št. 462021 navzgor. Z vpogledom v spis 090-382/2025, da je bila takšna odločitev o delnem dostopu do delovne skice sprejeta na podlagi vezanosti IP na obseg in vsebino prosilčeve zahteve z dne 15. 4. 2025, ki se je nanašala na točno določene parcele in s tem povezanimi podatki.

V obravnavani zadevi, pa je prosilec v zahtevi z dne 26. 11. 2025 izrecno navedel, da zahteva (tudi) prilogo 2/4, torej prilogo v celoti. Navedeno pomeni, da je predmet odločanja celotna delovna skica, ki predstavlja prilogo 2/4. IP je ugotovil, da ta predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja,  zato odločil, da je prosilec, upoštevaje vezanost na zahtevo in dejstvo, da je del tega dokumenta že prejel 7. 11. 2025,  upravičen tudi do ostalega dela priloge 2/4 (delovne skice), ki je še ni prejel, torej tudi do dela delovne skice od ceste št. 462021 navzdol dalje, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je potrebno pritožbi prosilca zoper izpodbijano odločbo delno ugoditi in mu omogočiti delni dostop na način kot izhaja iz I. točke izreka te odločbe v preostalem delu pa pritožbo zavrniti, ker organ z drugimi dokumenti ne razpolaga.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (III. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila: 

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 Informacijski pooblaščenec:  

 mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

 namestnica pooblaščenke

[1] Upoštevajoč vezanost na zahtevo prosilca in izjemo varstva osebnih podatkov.

[2] Ta dokument je bil prosilcu že posredovan 7. 11. 2025,  na podlagi odločbe IP, št. št. 090-382/2025/8 z dne 10. 10. 2025, in sicer z delnim dostopom (brez navedb imen in priimkov ter podpisov na dnu dokumenta).