prosilec - Občina Trzin

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala več različnih dokumentov v povezavi z oddajo zelenice in parkirnih mest ob konkretni nepremičnini. Organ je prosilki posredoval pogodbo in aneks, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil zaradi neobstoja dokumentov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilki posredoval vse dokumente, s katerimi je razpolagal, zato je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno. IP je pritožbo prosilke v delu, v katerem je organ zahtevi prosilke ugodil, zavrgel, saj prosilka zoper ugodilni del odločbe ne more vložiti pritožbe, lahko pa vloži predlog za izvršbo, če dokumentov ni prejela.

ODLOČBA:

Številka: 090-133/2021/2

Datum: 28. 6. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) ki jo zastopa … z dne 7. 4. 2021 zoper odločbo Občine Trzin, Mengeška cesta 22, 1236 Trzin (v nadaljevanju organ), št. 090-0003/2021-2 z dne 22. 3. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 7. 4. 2021 zoper 1. in 3. tč. izreka odločbe Občine Trzin, št. 090-0003/2021-2 z dne 22. 3. 2021 se zavrne.

2. Zahteva prosilke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

3. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

in

S K L E P:

1. Pritožba prosilke z dne 7. 4. 2021 zoper 2. tč. izreka odločbe Občine Trzin, št. 090-0003/2021-2 z dne 22. 3. 2021 se zavrže.

1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je dne 22. 2. 2021 na organ naslovila zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja ter izvedbo postopka razpolaganja z nepremičnim premoženjem lokalne skupnosti. V vlogi je navedla, da je lastnica enostanovanjske stavbe na naslovu …. Neposredno ob stavbi se nahaja parcela v lasti Občine Trzin, ki jo je občina oddala v najem družbi …. V naravi je predmet najema zelenica s parkirnimi mesti. Prosilka o nameravani sklenitvi najemne pogodbe predhodno ni bila obveščena niti ni bila udeležena v postopku sklepanja pogodbe. Prosilka je organ večkrat obvestila, da jo najem predmetne nepremičnine zanima in bila obveščena, da občina mejašem priznava prednostno pravico do najema nepremičnin. V korespondenci z občino je občina prosilki obljubila prekinitev najemne pogodbe, do česar ni prišlo, iz dopisov pa izhaja, da naj bi imela občina sklenjeno najemno pogodbo za določen čas 5 let, z možnostjo odpovedi ob koncu vsakega koledarskega leta. Zadnje podaljšanje najemne pogodbe naj bi bilo izvedeno 31. 12. 2018. Prosilka zahteva, da ji organ v elektronski oz. papirnati obliki posreduje:

• najemne pogodbe, sklenjene med organom in najemnikom … katere predmet je oddaja (dela) nepremičnine, ki v naravi predstavlja zelenico ter parkirna mesta in se nahaja ob nepremičnini stranke,
• vse anekse in dopolnitve najemne pogodbe,
• analizo primerne višine najemnine za predmet najema, ki jo je organ dolžan pripraviti pred oddajo nepremičnine,
• objavo ponudbe za sklenitev pogodbe oz. namere za sklenitev pogodbe za oddajo predmeta najema, s katero je organ zainteresirano javnost obvestilo nameri za sklenitev najemne pogodbe,
• ponudbe, ki jih je organ prejel za sklenitev najemne pogodbe od dne 1. 1. 2006 do danes.

Prosilka zahteva tudi izvedbo postopka oddaje predmetne nepremičnine v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1).

Organ je dne 22. 3. 2021 izdal odločbo št. 090-0003/2021-2, s katero je zahtevo prosilke delno zavrnil v delu, ki se nanaša na posredovanje:

- analize primerne višine najemnine za predmet najema, ki jo je organ dolžan pripraviti pred oddajo nepremičnine,

- objave ponudbe za sklenitev pogodbe oz. namere za sklenitev pogodbe za oddajo predmeta najema, s katero je organ zainteresirano javnost obvestilo nameri za sklenitev najemne pogodbe in

- ponudb, ki jih je organ prejel za sklenitev najemne pogodbe od dne 1. 1. 2006 do danes.

Ostalo zahtevano dokumentacijo bo organ, skladno z 2. tč. izreka odločbe prosilki posredoval najkasneje v roku 20 delovnih dni od dneva prejema zahteve. Organ je v odločbi pojasnil, da je vpogledal v dokumentacijo Občine Trzin, v spis št. 354-20/2006 in najemno pogodbo in ugotovil, da ni bilo sklenjenih aneksov in dopolnitev najemne pogodbe, s preostalo zahtevano dokumentacijo, razen z najemno pogodbo, pa organ ne razpolaga. Organ je še dodal, da je v času sklepanja najemne pogodbe veljala Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin in ne ZSPDSLS-1, navedena uredba pa ni določala obveznosti objave ponudbe oz. namere za sklenitev najemne pogodbe.

Iz uradnega zaznamka z dne 21. 4. 2021 izhaja, da je organ dne 13. 4. 2021 v arhivu občine našel še aneks št. 1 k najemni pogodbi št. 154/2006 z dne 31. 32008, ki ga ni bilo v spisu zadeve. Aneks je zato naknadno posredoval prosilki, z dopisom št. 090-0003/2021-4 z dne 21. 4. 2021.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilka dne 7. 4. 2021 vložila pritožbo. V pritožbi je navedla, da je organ zavrnil njeno zahtevo v delu, ki se nanaša na posredovanje analize primerne višine najemnine za predmet najema, ki jo je organ dolžan pripraviti pred oddajo nepremičnine, objave ponudbe za sklenitev pogodbe oz. namere za sklenitev pogodbe za oddajo predmeta najema, s katero je organ zainteresirano javnost obvestil o nameri za sklenitev najemne pogodbe in posredovanje ponudb, ki jih je organ prejel za sklenitev najemne pogodbe od dne 1. 1. 2006 do danes. V preostalem delu je odločil, da bo dokumentacijo poslal v roku 20 dni, s čimer je dejansko zavrnil zahtevo, saj (če namerava poslati še kakšne dokumente), je te dolžan skladno s 25. členom ZDIJZ izročiti nemudoma. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ odločil o aneksih in dopolnitvah najemne pogodbe. Prav tako organ zahtevane informacije ni izročil prosilki. S tem je dejansko zavrnil zahtevo oz. ni odločil o celotnem zahtevku. S tem ko organ ni odločil o vseh zahtevkih stranke, je storil kršitev drugega odstavka 207. člena ZUP, kar vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe. Organ je v drugi točki odločil, da bo vsa ostala dokumentacija prosilki poslana najkasneje v roku 20 delovnih dni od dneva prejema  zahteve, pri čemer iz odločbe ne izhaja, na kaj konkretno se drugi odstavek nanaša, zato ga ni mogoče preizkusiti. Prosilka tudi »vse ostale zahtevane dokumentacije« s strani organa ni prejela. S tem je organ kršil 25. člen ZDIJZ, ki določa, da v primeru ugoditve zahteve, organ prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije. Organ je v konkretnem primeru tudi očitno napačno uporabil določbe ZSPDSLS-1, kar je prosilka v pritožbi tudi pojasnila. Organ je v izpodbijani odločbi povzel tri osnovne pogoje iz 4. člena ZDIJZ, pri čemer je med drugim zapisal, da govorimo o obstoju informacije javnega značaja, če gre za informacijo, s katero organ mora razpolagati. Glede na zgoraj pojasnjen predpis, bi po mnenju prosilke organ z zarošeno dokumentacijo moral razpolagati, vendar se do navedenega kriterija sploh ni opredelil in je zmotno zaključil, da z dokumentacijo ne razpolaga, ker ni bil dolžan objaviti ponudbe ali analize, kar ne drži. Prosilka IP poziva, da organu pojasni zakonsko obveznost, da mora oz. je dolžan razpolagati z vso dokumentacijo, ki jo predpisuje veljavni zakonski predpis, saj sodi v delovno področje organa. S tem je izkazana tudi kršitev 4. člena ZDIJZ. Prosilka je v zadevi priglasila tudi stroške postopka.

Organ je pritožbo prosilke, skupaj z vso dokumentacijo, na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-0003/2021-6.

K odločbi:

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se prosilka pritožuje zoper odločbo v celoti.

Glede pritožbe zoper 1. in 3. tč. izreka izpodbijane odločbe

Organ je v navedenem delu izpodbijane odločbe zavrnil zahtevo prosilke z obrazložitvijo, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, prosilka pa je v pritožbi navedla, da gre za dokumentacijo, s katero bi organ moral razpolagati, saj mu to dolžnost predpisuje zakonski predpis. Da bi organ z dokumenti moral razpolagati naj bi po mnenju prosilke določal tudi 4. člen ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ z njo razpolaga;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

IP pojasnjuje, da 4. člen ZDIJZ določa pogoje, na podlagi katerih določena informacija predstavlja informacijo javnega značaja po ZDIJZ. Informacija javnega značaja je torej le tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, s katerim organ razpolaga v materializirani obliki.

Iz 4. člena ne izhaja, kot to zmotno zatrjuje prosilka, da predstavlja informacijo javnega značaja vsak dokument, s katerim bi organ na podlagi zakonskih predpisov moral razpolagati, temveč določa, da predstavlja informacijo javnega značaja le tisti dokument, iz delovnega področja organa, s katerim organ dejansko že razpolaga. Organ je v odločbi navedel definicijo informacije javnega značaja, v kateri je navedel, da govorimo o informaciji javnega značaja, če so izpolnjeni trije osnovni pogoji, med drugim tudi pogoj, da mora organ z informacijo razpolagati. Navedeno pomeni to, da v primeru, da organ z zahtevano informacijo ne razpolaga, niso izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDIJZ, posledično zahtevana informacija ne predstavlja informacije javnega značaja. Navedeni pogoj pa ne pomeni tega, da organ mora razpolagati z vsako informacijo, ki jo določa zakonodaja. ZDIJZ v 4. členu namreč nikjer ne določa obveznosti organa razpolagati z vso dokumentacijo, s katero bi organ moral razpolagati na podlagi veljavne zakonodaje. Besede »morati« torej ni mogoče razumeti v kontekstu dolžnosti organa razpolagati z vso dokumentacijo, ki sodi v delovno področje organa, temveč v kontekstu, da mora organ z dokumentom razpolagati za to, da je dokument sploh mogoče šteti za informacijo javnega značaja. Če organ z dokumentom ne razpolaga, niso izpolnjeni kriteriji iz 4. člena ZDIJZ.

IP je v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z navedeno dokumentacijo, pri čemer je vpogledal v zadevo št. 354-0020/2006 (ime zadeve: vloga za sklenitev zakupne pogodbe, zelenica ob …), in ugotovil, da predmetna zadeva ne vsebuje dokumentov, glede katerih je organ odločil v 1. tč. izreka izpodbijane odločbe.

Glede na navedbe organa in prosilke v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da ta ne razpolaga z analizo primerne višine najemnine za predmet najema, objavo ponudbe za sklenitev pogodbe oz. namere za sklenitev pogodbe za oddajo predmeta najema in ponudbami, ki jih je organ prejel za sklenitev najemne pogodbe od dne 1. 1. 2006 do danes. Organ je namreč pojasnil, da navedenih dokumentov skladno z uredbo ni bil dolžan pridobiti ali ustvariti, hkrati pa iz predmetne zadeve izhaja, da jih organ dejansko tudi ni pridobil ali ustvaril.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, s katerimi razpolagajo in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da zahtevani dokumenti pri organu ne obstajajo, IP ugotavlja, da pritožbi prosilke v tem delu ni mogoče ugoditi, ker ji organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

IP na tej točki pojasnjuje, da je skladno s prvo alinejo 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07, v nad. ZInfP) pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Glede na navedeno je IP pristojen za odločanje na podlagi ZDIJZ in presoja zakonitost odločbe, ki jo je organ izdal na podlagi ZDIJZ. IP ni pristojen za odločanje o pritožbi glede obveznosti organa, ki jih ta morebiti ima na drugih zakonskih podlagah. Prosilka tako v postopku po ZDIJZ od organa ne more zahtevati, da ta izvede postopek oddaje nepremičnine po ZSPDSLS-1, saj ZDIJZ te pravice prosilca ne varuje. Prav tako se prosilka v pritožbenem postopku po ZDIJZ ne more pritožiti glede tega, da je organ napačno uporabil ZSPDSLS-1, saj, kot navedeno zgoraj, IP ni pristojen, da bi presojal delovanje organa po drugih zakonskih podlagah, temveč presoja izpodbijano odločbo le v okviru ZDIJZ. Vprašanje, ali je organ ravnal skladno z ZSPDSLS-1 tako ni in ne more biti predmet tega pritožbenega postopka.

Glede na navedeno je odločitev organa v tem delu pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena, zato je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

K sklepu:

Glede pritožbe zoper 2. tč. izreka izpodbijane odločbe

Pritožba ni dovoljena.

IP je v skladu z 247. čl. ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilka izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Prosilka se je pritožila tudi zoper 2. tč. izreka izpodbijane odločbe, s katero je organ njeni zahtevi ugodil. Prosilka je navedla, da se pritožuje zoper navedeno točko zato, ker je organ s tem, ko je odločil, da se ji ostala zahtevana dokumentacija posreduje v roku 20 delovnih dni od dneva prejema zahteve, zahtevo dejansko zavrnil, saj bi ji moral dokumente posredovati nemudoma. Prav tako navaja, da iz odločbe ni razvidno, kateri dokumenti predstavljajo ostalo zahtevano dokumentacijo.

IP pojasnjuje, da pritožba zoper ugodilno odločitev (kadar je o tem izdan le uradni zaznamek) ali ugodilno odločbo (tako kot je to v konkretnem primeru) ni dopustna. To izhaja najprej iz narave stvari (pritožba zoper ugodilno odločitev namreč objektivno ni smiselna) in namena pritožbenega postopka, zaradi česar prosilki ni mogoče priznati pravovarstvenega interesa za pritožbo. Iz 27. člena ZDIJZ nadalje jasno izhaja, da ima prosilec pravico do pritožbe (le) zoper odločbo, s katero je organ zahtevo zavrnil in zoper sklep, s katerim je zahtevo zavrgel. Izjemoma je dopustna pritožba zoper ugodilno odločbo, če gre za primer iz četrtega odstavka 25. čl. ZDIJZ (tj. kadar prosilec meni, da prejeta informacij ni informacija, ki jo je zahteval). V konkretnem primeru ni šlo za tak primer oz. iz pritožbenih navedb ne izhaja, da bi morebiti lahko šlo za tak primer. Glede na to, da je bilo zahtevi prosilke v navedenem delu ugodeno, prosilka v pritožbenem postopku ne more doseči ničesar takega, s čimer bi svoj pravni položaj izboljšala (IP organu ne more naložiti, da prosilki posreduje dokumentacijo, glede katere je organ že sam odločil, da je prosilka do nje upravičena in da jo bo prejela v roku 20 delovnih dni od dneva prejema zahteve).

IP ni sledil prosilki, da se odločbe v tem delu ne da preizkusiti in da ni mogoče ugotoviti, na kaj se nanaša besedni izraz »vsa ostala zahtevana dokumentacija«. Iz zahteve prosilke z dne 22. 2. 2021 namreč jasno izhaja, da prosilka zahteva 5 sklopov dokumentov, naštetih v petih alinejah pod tč. A zahteve. Organ je v 1. tč. izpodbijane odločbe izrecno napisal, glede katerih dokumentov je zavrnil zahtevo prosilke (3.-5. alineja zahteve prosilke), iz česar IP brez dvoma ugotavlja, da se »vsa ostala zahtevana dokumentacija« nanaša na preostalo zahtevano dokumentacijo iz zahteve prosilke (tj. 1. in 2. alineja zahteve). Kljub temu da organ v odločbi ni izrecno povzel zahteve prosilke iz 1. in 2. alineje zahteve, ni mogoče trditi, da iz konteksta celotne zadeve ni mogoče razbrati, o katerih dokumentih je organ v 2. tč. izreka izpodbijane odločbe odločal. Prosilka je v 1. in 2. alineji svoje zahteve navedla, da se želi seznaniti z najemno pogodbo za predmetno nepremičnino in vsemi aneksi in dopolnitvami navedene pogodbe, 2. tč. izreka izpodbijane odločbe se torej nanaša na zahtevano pogodbo in morebitne anekse in dopolnitve k pogodbi, s katerimi razpolaga organ.

Prosilka pravilno navaja, da 25. člen ZDIJZ določa, da če organ zahtevi ugodi, prosilcu nemudoma omogoči seznanitev z vsebino zahtevane informacije, vendar iz tega ni mogoče izpeljati zaključka, da gre v primeru, ko organ prosilcu nemudoma ne posreduje zahtevane informacije, za »dejansko zavrnitev zahteve prosilca«. Iz 2. tč. izreka izpodbijane odločbe namreč nedvomno izhaja, da je bilo zahtevi prosilke v tem delu ugodeno.

Prosilka v pritožbi navaja, da ji organ navedenih dokumentov še ni poslal. IP ugotavlja, da je organ prosilki sicer poslal aneks št. 1 k najemni pogodbi št. 154/2006, vendar iz pritožbene zadeve ni razvidno, ali je prosilka navedeni aneks tudi prejela (v zadevi ni priložene vročilnice, ki bi slednje izkazovala), prav tako tudi ni razvidno, ali je prosilka prejela zahtevano pogodbo. Ne glede na to, pa navedeno prosilki ne daje pravice vložiti pritožbe zoper ugodilni del odločbe. V primeru, da prosilka zahtevanih dokumentov (predmetne pogodbe in aneksa) ni prejela, lahko na podlagi 27.a člena ZDIJZ vloži predlog za izvršbo.

Glede na navedeno prosilka v tem delu nima pravovarstvenega interesa in posledično pritožba v tem delu ni dovoljena, zato jo je moral IP, v skladu s prvim odstavkom 246. členom ZUP, zavreči, kot to izhaja iz 1. tč. izreka tega sklepa.

Sklepno:

Skladno s prvim odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker se postopki po ZDIJZ začnejo na zahtevo prosilca, prosilec sam krije svoje stroške, ki mu nastanejo med postopkom ali zaradi postopka, ki ga je začel. Zahteva prosilke za povrnitev stroškov postopka se zato zavrne, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe in 2. tč. izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka