prosilec - Občina Trbovlje

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da ne gre za informacijo javnega značaja, ker je porosilec postavil vprašanje. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. IP je na podlagi navedenega pozval organ, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja, ali je bila vložena tožba, kdaj in številka zadeve. Organ je posredoval predmetno tožbo, torej z dokumentom, iz katerega izhajajo odgovori na vprašanje prosilca, razpolaga. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pri tem IP dodaja, da je potrebno prosilcu iz obravnavanega dokumenta posredovati zgolj podatke, iz katerih je razvidno, kdo je tožeča stranka, naslovnika, naslov dokumenta, datum vložitve tožbe in številka zadeve na sodišču. Iz navedenega namreč izhajajo odgovori na vprašanje iz zahteve prosilca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-348/2025/4

Datum: 23. 9. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 7. 2025, zoper odločbo Občine Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju: organ), št. 090-7/2025-2 z dne 16. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 30. 7. 2025 zoper odločbo Občine Trbovlje, št. 090-7/2025-2 z dne 16. 7. 2025, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči:

Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati dokument »Tožba na prepoved vznemirjanja«, iz katerega bodo razvidni zgolj naslednji podatki:

– glava in noga dokumenta s podatki pooblaščenca organa – odvetnika,

– naslovnik tožbe (Okrajno sodišče v Trbovljah),

– tožeča stranka (organ),

– naslov dokumenta (tožba na prepoved vznemirjanja),

– prejemna štampiljka Okrajnega sodišča v Trbovljah z datumom,

– opravilna številka zadeve na sodišču.

2.     V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 19. 6. 2025 na organ vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje informacije, kdaj je bila vložena tožba, datum in številka zadeve, s strani Občine Trbovlje, proti lastniku hiše na naslovu …, kot je bilo zapisano v odgovoru občine dne 24. 10. 2017. Varuh človekovih pravic ga je dne 17. 4. 2025 obvestil, da je postopek zaključen, kar pa seveda ne drži. Sanacija na terenu samem ni bila opravljena in varuh je prejel zavajajoč in neresničen odgovor s strani inšpektorata v Trbovljah. Za informacije o tožbi se je obrnil tudi na Okrajno sodišče v Trbovljah, kjer je dobil odgovor, da so pregledali zadeve in niso našli tožbe, ki bi ustrezala kriterijem tožbe proti lastniku hiše , …. Prosi za dokumente, ki dokazujejo, da je bil odpravljen smrad fekalnih odpadnih voda na občinski parceli.

Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-7/2025-2 z dne 16. 7. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V delu zahteve prosilca po podatkih glede vložene tožbe je organ navedel, da v skladu z ZDIJZ ni dolžan pripravljati odgovorov na vprašanja in pojasnil. V delu zahteve, ki se nanaša na dokumente glede odprave smradu fekalnih odpadnih voda na občinski parceli, pa je organ ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga.

Dne 30. 7. 2025 je prosilec vložil pritožbo, v kateri navaja, da ga je v zvezi s problematiko fekalnih odpadnih voda klical odvetnik občine, ker je potreboval pričo, ki bo na sodišču pričala v korist občine. Navaja, da ima občina, kot tudi odvetnik, zagotovo dokaze, da je vložila tožbo, kar je dne 1. 11. 2017 potrdila županja.

Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 4. 8. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Po pozivu IP je organ dne 5. 9. 2025 posredoval še dodatna pojasnila in dokumentacijo.

Pritožba je delno utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahteve po posredovanju podatkov v zvezi z vloženo tožbo.

Predmet pritožbenega postopka je torej vprašanje, ali organ razpolaga z dokumenti, ki ustrezajo zahtevi prosilca, glede tega, ali je bila vložena tožba zoper lastnika hiše v zadevi odtekanja odpadnih fekalnih voda na občinsko parcelo.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki (kriterij materializirane oblike).

Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev in komentarjev.^[1] Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovore na vprašanja, poda pojasnilo, obrazložitve ipd.).  

Iz zahteve prosilca izhaja, da je prosilec na organ naslovil vprašanje glede vložitve tožbe s strani organa. Kot že navedeno zgoraj, organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja v okviru postopka po ZDIJZ, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument.

IP je na podlagi navedenega pozval organ, ali razpolaga z dokumentom, iz katerega izhaja, ali je bila vložena tožba, kdaj in številka zadeve. Organ je dne 5. 9. 2025 posredoval predmetno tožbo, torej z dokumentom, iz katerega izhajajo odgovori na vprašanje prosilca, razpolaga. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja, skladno s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

IP tako ugotavlja, da je potrebno prosilcu iz obravnavanega dokumenta posredovati zgolj podatke, iz katerih je razvidno, kdo je tožeča stranka (torej organ in njegov pooblaščenec odvetnik), naslovnika (Okrajno sodišče v Trbovljah), naslov dokumenta (tožba na prepoved vznemirjanja), datum vložitve tožbe (štampiljka Okrajnega sodišča) in številka zadeve na sodišču. Iz navedenega namreč izhajajo odgovori na vprašanje iz zahteve prosilca. V zvezi s podatki o toženi stranki IP ugotavlja, da je podana izjema varstva osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za fizično osebo, glede katere ni podlage za razkritje osebnih podatkov.[2]  

Zahteva prosilca namreč sama po sebi ne pomeni zahteve po seznanitvi z vsebino tožbe, zato jo je potrebno obravnavati v tem smislu. IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka.[3] Navedeno pomeni, da se je potrebno držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga s podatki/dokumenti z določeno vsebino, kot jo je prosilec opredelil v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Vezanost organa, kot tudi IP, na zahtevo prosilca v postopku dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz 133. člena ZUP, ki določa, da ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oz. spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje.

Organ sme začeti in voditi postopek (kar velja tudi za postopke po ZDIJZ) samo, če je taka zahteva podana (128. člen ZUP). Z zahtevo pa ni mišljena samo formalna zahteva, torej vloga, s katero stranka zahteva začetek nekega upravnega postopka, ampak tudi zahteva v nematerialnem pomenu, torej zahteva, ki vsebuje določen predlog ali zahtevek, kako naj organ odloči.[4] IP je tako o dokumentu odločal zgolj v obsegu, kot to izhaja iz zahteve prosilca.

Glede na navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ napačno zavrnil zahtevo prosilca iz razloga, da ne gre za informacije javnega značaja. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil in odločil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe (skladno s prvim in drugim odstavkom 251. člena ZUP). V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (2. točka izreka).

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[5] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Navedeno izhaja tudi iz prakse IP, npr. odločbe št. 090-36/2020, št. 090-81/2019, št. 090-160/2018 idr., kot tudi iz upravno sodne prakse, npr. sodbe št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

[2] IP je preveril, ali je za obdelavo navedenih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov.

[3] Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024.

[4] Tako Upravno sodišče v sodbi opr. št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015 (19. točka).

[5] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.