prosilec - Občina Trbovlje

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov zvezi z nastopom, gost večera, na Nonšihtu 10. junija 2017. Kot razlog je navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. IP je v pritožbenem postopku sledil navedbam organa, da z zahtevanimi podatki o porabi davkoplačevalskega denarja, ki so predmet zahteve in pritožbe prosilca, ne razpolaga v materializirani obliki. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-286/2025/2

Datum:  4. 7. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 19. 6. 2025, zoper odločbo OBČINE TRBOVLJE Mestni trg 4,1420 Trbovlje (v nadaljevanju: organ), št. 090-6/2025-2 z dne 17. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 19. 6. 2025 zoper odločbo OBČINE TRBOVLJE, št. 090-6/2025-2 z dne 17. 6. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 5. 6. 2025 od organa zahteval informacije v zvezi z nastopom, gost večera, na Nonšihtu 10. junija 2017, ker v javno dostopnih informacijah ni mogel najti, koliko davkoplačevalskega denarja je organ namenil za omenjeni nastop, samo za gosta večera. Zahteval je torej dokumente, ki dokazujejo, ali je bila podpisana pogodba, ali je bil nastop na naročilnico, ali kakšen drugačen pisni dogovor, kjer je naveden čas in trajanje nastopa, vsi ostali stroški ob tem nastopu in v primeru nesoglasij, kako bi se dogovor poravnal. Ne zanimajo ga skupni izdatki za vse nastopajoče in prav tako ne posredniki, če so sodelovali. Dodal je, da verjame v transparentno ravnanje organa v skladu z Zakonom o javnih financah in da obstajajo pisni dokumenti o porabi davkoplačevalskega denarja. Kot način seznanitve je določil e-zapis.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-6/2025-2 z dne 17. 6. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. Upoštevaje predmet zahteve prosilca ter pojem in pomen informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je organ najprej ugotavljal, kateri dokumenti so v obravnavani zadevi informacija javnega značaja. Ugotovil je, da je prosilec zahteval dokumentacijo, s katero organ ne razpolaga, in ker s podatki, ki bi izvirali z delovnega področja organa in bi se nahajali v obliki dokumenta, ne razpolaga, je zahtevo prosilca zavrnil. Pojasnil je, da ni bil plačnik stroškov nastopa glasbenih gostov na prireditvi 10. junija 2017, zato dokumentacije v zvezi z nastopom glasbenih gostov na predmetni prireditvi nima v evidenci, saj ni šlo za porabo javnih sredstev. Nastop glasbenih gostov je bil financiran s strani donatorja. Navedel je tudi, da je bila v skladu s 45. členom Uredbe o upravnem poslovanju donatorska pogodba na podlagi Načrta klasifikacijskih znakov, ki ga je potrdil pristojni arhiv ter določenega roka hrambe, iz evidence dokumentarnega gradiva organa že izločena. Rok hrambe za tovrstno gradivo je namreč v skladu z Načrtom klasifikacijskih znakov pet let.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 19. 6. 2025, saj meni, da bi moral organ kot dober gospodar z davkoplačevalskim denarjem imeti dokaze o porabi davkoplačevalskega denarja. Meni, da je bil denar zagotovo izplačan javni osebi, ki je imela nastop na javnem prostoru, torej bi moral obstajati dokaz o izplačilu/nakazilu denarja.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-6/2025-4 z dne 26. 6. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo in zahtevo.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(7) IP pa ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali organ razpolaga v materializirani obliki z zahtevanimi podatki. Ker je v obravnavanem primeru sporno, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, se IP opredeljuje do obstoja informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(8) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga v času vložitve zahteve.

(10) IP ugotavlja, da dokumenti, iz katerega bi izhajali zahtevani podatki, ne obstajajo v materializirani obliki. Organ je po mnenju IP v izpodbijani odločbi podal ustrezno pojasnilo, ko je navedel, zakaj z zahtevanimi podatki ne razpolaga. Kot je pojasnil organ, do porabe davkoplačevalskega denarja ni prišlo, ker ni bil plačnik stroškov nastopa glasbenih gostov na prireditvi 10. junija 2017. Ob tem IP pripominja, da tudi v primeru, če bi organ z donatorsko pogodbo še razpolagal, ta ne predstavlja zahtevanih podatkov o porabi davkoplačevalskega denarja. Iz zahteve in pritožbe prosilca namreč nedvoumno izhaja, da želi podatke o porabi davkoplačevalskega denarja. IP dodaja, da nima nobenega razloga, da bi dvomil v navedbe organa, prosilec pa tudi ni navedel nobenih okoliščin, da navedbe organa ne držijo.

(11) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, zato IP v tem sledi odločitvi organa v izpodbijani odločbi.

(12) IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

Sklepno

(13) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, v skladu s prvim odstavkom 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke