prosilec - Občina Trbovlje

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi izjeme od dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjema varstva sodnega postopka v obravnavanem primeru sicer ni podana, je pa v delu zahtevanih podatkov podana izjema varstva osebnih podatkov. V zvezi z izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je IP ugotovil tudi, da varovanih osebnih podatkov ne predstavljajo npr. splošne pravne in zakonske podlage, zaključki o končnih dejstvih in ukrepih, ipd.. IP je tako odločil o delnem dostopu do dokumenta in torej pritožbi prosilca ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-284/2025/4

Datum: 8. 9. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 6. 2025, zoper odločbo OBČINE TRBOVLJE, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju: organ), št. 090-4/2025-6 z dne 4. 6. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožbi prosilca z dne 21. 6. 2025 se delno ugodi. Odločba OBČINE TRBOVLJE, št. 090-4/2025-6 z dne 4. 6. 2025, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 100-44/2009-88 z dne 2. 6. 2021, aneksa št. 1 z dne 30. 11. 2022 in aneksa št. 2 z dne 24. 4. 2023, na način, da mu posreduje:

-       glavo, številko in datum sklepa,

-       preambulo sklepa, pri čemer prekrije podatke o naslovu bivališča javnega uslužbenca,

-       naziv sklepa, pri čemer prekrije podatek med besedilom »… Občinski redar -« in »… v MIR Zasavje …«,

-       izrek sklepa, pri čemer prekrije podatke o datumu rojstva in naslovu bivališča javnega uslužbenca ter podatek med besedilom »… Občinski redar …« in »… v MIR Zasavje …«,

-       prvi odstavek obrazložitve sklepa,

-       drugi odstavek obrazložitve sklepa, pri čemer prekrije besedilo v drugem stavku med besedilom »… Občinski redar -« in »… (šifra DM: …)« ter tretji stavek tega odstavka, med besedilom »… Občinski redar I.« in »V 3. tč. pogodbe …«,

-       tretji odstavek na 2. strani,

-       začetek četrtega odstavka na 2. strani sklepa, do besedila »… iz delovnega razmerja s tem, ko: …«,

-       prvi stavek petega odstavka na 2. strani,

-       prvi in drugi stavek sedmega odstavka na 3. strani, med besediloma »Javni uslužbenec …« in »… Kodeksa javnih uslužbencev.«,

-       deveti odstavek na 3. strani, med besedilom »Javni uslužbenec …« in »… Kodeksa javnih uslužbencev …«,

-       prvi in drugi stavek dvanajstega odstavka na 4. strani,

-       trinajsti, štirinajsti, petnajsti, šestnajsti in sedemnajsti odstavek na 4. in 5. strani,

-       osemnajsti odstavek na 5. strani, pri čemer prekrije podatke o imenu in priimku zastopnice javnega uslužbenca,

-       devetnajsti, dvajseti in dvaindvajseti odstavek na 5. strani,

-       sedemindvajseti odstavek na 7. strani,

-       zadnji odstavek na 7. strani,

-       besedili Opozorila na pravno sredstvo in na pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti;

-       podatki o podpisniku sklepa in žigu organa,

-       odredbo o vročitvi.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 18. 4. 2025 zahteval, da mu organ posreduje določene dokumente javnega uslužbenca …, in sicer:

- vse pogodbe in anekse k pogodbam o zaposlitvi,

- zadnje tri plačilne liste/obračune plač,

- potrdilo o izobrazbi, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta,

- odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Kot obliko seznanitve je določil e-zapis na naslov elektronske pošte.

(2) S sklepom št. 090-4/2025-2 z dne 22. 4. 2025 je organ podaljšal rok za odločitev do 3. 7. 2025.

(3) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-4/2025-6 z dne 4. 6. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu zaradi varstva osebnih podatkov in varstva sodnega postopka. Uvodoma je organ v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca, postopanje organa v zvezi s podaljšanjem roka za odločitev ter pojem in pomen informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Upoštevaje slednjo določbo, je organ ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Dostop do zahtevanih pogodb, plačilnih list in potrdila o izobrazbi je v delu zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov je sicer izpostavil pojem osebnega podatka po prvi točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] ter, upoštevaje prvi odstavek 6. člena te Uredbe, preveril, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga. Poudaril je, da je bistvena razlika med pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov in posebne vrste osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov v 9. členu namreč razlikuje pomembnost in težo podatkov za posameznika, ki jih predstavljajo posebne vrste osebni podatki ter določa bolj restriktivno pravno podlago za njihovo obdelavo. Po pregledu dokumentacije, navedenih pravnih podlag ter upoštevaje okoliščine konkretnega primera, je tako organ ugotovil, da so podatki o zdravstvenem stanju osebe t.i. posebne vrste osebnih podatkov, ki niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato za posredovanje tovrstnih osebnih podatkov, kot informacij javnega značaja, ni podane pravne podlage. V tem primeru ne gre za podatke, ki bi bili neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz tega razloga je organ prosilcu omogočil delni dostop do dokumentov s prekritjem osebnih podatkov. V zvezi z zahtevanim Sklepom o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 100-44/2009-110 z dne 19. 3. 2024 pa je navedel, da poteka postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. Ocenil je, da bi posredovanje navedenega dokumenta, v skladu z zahtevo prosilca, lahko škodovalo izvedbi postopka, saj je dokazni postopek treba izvesti brez prejudiciranja ter brez vplivanja na stališča udeležencev postopka. Izvesti je namreč treba vse naroke, zaslišati priče, izvesti dokaze  Glede na dejstvo, da sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana in da se torej sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed dokazov posebej in tudi do vseh skupaj, bi lahko razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo škodo za nadaljevanje postopka. Sodišče šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Pred izdajo sodbe je tako praktično nemogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dokumenti so oziroma niso pomembni za nadaljnji postopek ter posledično, kakšne posledice bi imelo razkritje v javnosti za izvedbo postopka. Določen dokument je v neki fazi postopka lahko povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih dokazov. V konkretnem primeru prosilec zahteva Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer predmetni dokument vsebuje tudi navedbe strank. Stranke lahko svoje navedbe in zahtevke med sodnim postopkom še dopolnjujejo, spreminjajo in tudi umaknejo. Razkrivanje dokumentov pred izvedbo glavne obravnave, pred predložitvijo vseh dokumentov in pred izvedbo vseh dokazov, bi lahko povzročilo oteženo izvedbo postopka, saj vse navedeno medsebojno vpliva na izvedbo posameznih procesnih dejanj. Razkritje navedenega dokumenta bi lahko vplivalo na končna stališča udeležencev postopka. V tem primeru ne gre za varovanje strank postopka, temveč varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice oziroma trditveno dokaznega bremena. Glede na vse navedeno organ meni, da je podana izjema iz 8. točke 6. člena ZDIJZ in je bilo zaradi tega potrebno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja v tem delu zavrniti.

(4) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 21. 6. 2025, ker meni, da je prišlo na prvi stopnji do kršitve pravil postopka in nepravilne uporabe materialnega predpisa, in sicer v delu, ki se nanaša na Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 100-44/2009-110 z dne 19. 3. 2024. Opozoril je, da morata biti za obstoj te izjeme kumulativno izpolnjena oba pogoja, podrobno razlago okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov, oziroma podatkov pa ima izključno sodišče, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Tako tudi praksa IP. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da bi organ v postopku pridobil mnenje Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki odloča v konkretnem sodnem sporu, in si je tako organ sam vzel možnost ugotoviti, da bi konkretnem primeru lahko razkritje zahtevanih informacij škodovalo sodnemu postopku. Dodatno je poudaril še, da je pravna podlaga za razkritje tega dokumenta opredeljena v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre pri zahtevanih informacijah za podatke povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prav tako pa je IP že večkrat odločal v podobnih primerih[2], iz katerih izhaja, da kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti podatkov o zaključenih delovnopravnih postopkih in izrečenih sankcijah, ki jih je organ vodil zoper konkretne javne uslužbence. Stališče, da so podatki o izrečenih delovnopravnih sankcijah v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, je tako IP zavzel že v več odločbah[3]. Ob tem IP v svojih odločbah ocenjuje, da so, v skladu z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov, prosto dostopne informacije o dejstvih v zvezi z izrečenimi ukrepi (kakšen ukrep je bil izrečen in zakaj), ne pa tudi podrobni opisi s tem povezanih subjektivnih okoliščin, iz katerih izhajajo posameznikove izjave, doživljanje in čustvovanje[4]. Upoštevajoč navedeno, je IP v teh primerih ugotovil, da je z uporabo instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ prosilcu mogoče posredovati dokumente, v katerih se prekrijejo informacije, za katere ne obstaja pravna podlaga za razkritje.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-4/2025-10 z dne 23. 6. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente zadeve.

(6) Na poziv IP, št. 090-284/2025/2 z dne 16. 7. 2025 je organ 23. 7. 2025 posredoval IP še Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. 100-44/2009-88 z dne 2. 6. 2021, aneksa št. 1 z dne 30. 11. 2022 in aneksa št. 2 z dne 24. 4. 2023 (v nadaljevanju: Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi).

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim Sklepom o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi razpolaga v materializirani obliki, saj ga je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(9) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do Sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi varstva sodnega postopka, zato se IP v nadaljevanju obrazložitve te odločbe opredeljuje do te izjeme od dostopa.

Izjema varstva sodnega postopka

(10) Z izpodbijano odločbo je organ prosilcu zavrnil dostop do Sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej izjemi organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, ter razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka, je v primeru razkritja dokumentov oziroma podatkov, pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka, na kar je opozoril že organ sam.

(11) IP po vpogledu v zadevni sklep ugotavlja, da je bil ta pripravljen zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot posledica kršitev pogodbenih obveznosti in relevantnih predpisov s strani javnega uslužbenca. Nadalje IP ocenjuje, da četudi je bil ta sklep predložen v delovnem sporu, razkritje njegove vsebine na more škodovati izvedbi konkretnega sodnega postopka. Tožeča in tožena stranka sta namreč bili z vsebino dokumenta seznanjeni že pred začetkom sodnega postopka, oziroma že razpolagata z zadevnim dokumentom. Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da izjema varstva sodnega postopka v obravnavanem primeru ni podana.

(12) Ker zadevni sklep vsebuje množico osebnih podatkov javnega uslužbenca, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(13) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov) pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(14) Upoštevaje pojem osebnega podatka obsega Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi različne osebne podatke javnega uslužbenca, in sicer poleg naslova bivališča, datuma rojstva in določenih osebnih okoliščin, tudi navedbo razlogov oziroma opise dejanj, ki po oceni delodajalca predstavljajo kršitve pogodbenih in drugih obveznosti javnega uslužbenca iz delovnega razmerja, zaradi katerih je bila podana izredna odpoved.

(15) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) zahtevanih podatkov podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov.

(16) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka javnosti predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).. Ob tem IP poudarja, da gre za zakonsko določilo, ki je pravno nedoločno, kar pomeni, da je treba njegovo vsebino opredeliti za vsak posamezni primer, pri tem pa je treba izhajati iz namena zbiranja in obdelovanja osebnih podatkov. Dejstvo je namreč, da zgolj zato, ker je nekdo javni uslužbenec ali opravlja javno funkcijo še ne pomeni, da nima nobene pravice do zasebnosti. Zato je treba, kljub določbi prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, uporabiti načelo sorazmernosti in postaviti mejo.

(17) Po vpogledu v Sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi IP ugotavlja, da so pritožbene navedbe delno utemeljene. Organ je namreč prekril celoten dokument, ne samo varovanih osebnih podatkov. Prekril je tako tudi podatke oziroma vsebino, iz katere pa varovani osebni podatki ne izhajajo (npr. splošne pravne in zakonske podlage, zaključke o končnih dejstvih in ukrepih, ...). V razlogih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa so navedeni tudi takšni osebni podatki, ki kažejo osebne lastnosti, sposobnosti in značilnosti javnega uslužbenca, kot so odgovornost, zanesljivost, …, za katere IP ocenjuje, da jih v skladu z načelom sorazmernosti (prvi in tretji odstavek 15. člena Ustave Republike Slovenije in Splošne uredbe o varstvu podatkov) ni mogoče obravnavati kot informacije, ki bi bile neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Takšna je tudi praksa IP5], iz katere izhaja, da osebne lastnosti javnih uslužbencev ne sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja. V obravnavanem primeru razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi namreč v veliki meri temeljijo na značajskih lastnostih in osebnem odnosu do dela določenega javnega uslužbenca, pa tudi njegovem osebnem mnenju glede ravnanj nadrejenega.

(18) Ker gre v obravnavani zadevi za primer, ko javnost posameznih podatkov izrecno določa zakon (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), IP v postopek ni pritegnil javnega uslužbenca kot stranskega udeleženca, na katerega se nanaša zahteva prosilca. Z novelo ZDIJZ-F, ki se uporablja od leta 2018 dalje, je bila v ZDIJZ umeščena določba a26.a člena, s katero je bila stranska udeležba v postopku po ZDIJZ omejena. V postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Delni dostop

(19) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, do zahtevanega sklepa mogoč, zato je odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Način seznanitve

(20) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). V skladu z drugim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZDIJZ. Iz zahteve prosilca izhaja, da želi zahtevane v elektronski obliki.

Opredelitev do pritožbenih navedb prosilca

(21) V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se sklicujejo na posamezne odločitve IP, pa IP poudarja, da presoja dostop do posameznih podatkov oziroma dokumentov v vsakem primeru posebej, case by case, upoštevaje zahtevo prosilca ter prakso IP in sodno prakso. Sicer je pa prosilec že sam v pritožbi izpostavil posamezne argumente, ki izhajajo iz prakse IP in jih je IP upošteval tudi v obravnavanem primeru.

Sklepno

(22) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP. V preostalem delu pa je dostop do zahtevanih podatkov zavrnil na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov in ne zaradi varstva sodnega postopka), kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(23) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(24) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Npr. odločbe št. 090-216/2023, št. 090-220/2022,  št. 090-274/2016, št. 090-226/2023 in št. 090-463/2024.

[3] Npr. odločbe št. 090-305/2023, št. 090-220/2022/2, št. 090-226/2023, št. 090 216/2023 in št. 090-224/2015.

[4] Npr. odločba št. 090-463/2024.

[5] Npr. odločbe IP št. 090-154/2010, 090-216/2011, 090-117/2017, 090-202/2018/4, 090-188/2025 in 090-311/2025.