prosilec - Občina Trbovlje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta prosilcu zavrnil dostop do dveh dokumentov zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je glede zahtevanih dokumentov zaprosil sodišče za podajo mnenja, ki je navedlo, da sta navedene dokumenta delo sodnega spisa in da zaradi razkritja podatkov v citiranih dokumentih ne bi nastale škodne posledice za izvedbo sodnega postopka. Ob tem je dodalo, da je tožeča stranka, tj. prosilec postopka po ZDIJZ, citirane dokumente sam predložil v sodni spis kot prilogo k tožbi. Upoštevaje navedeno je IP ugotovil, da prosilec nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do dokumentov, saj iz mnenja sodišča jasno izhaja, da je slednji te iste dokumente priložil v sodnem postopku kot priloge k tožbi, kar pomeni, da se je prosilec z vsebino zahtevanih dokumentov že seznanil in da z njimi nedvomno razpolaga. IP je zato pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-173/2025/6

Datum: 9. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 22. 4. 2025, zoper odločbo Občine Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju organ), št. 090-1/2025-12 z dne 14. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 22. 4. 2025 zoper odločbo Občine Trbovlje, št. 090-1/2025-12 z dne 14. 4. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 14. 1. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje vseh dokumentov, vezanih na prodajo javne poti na parcelah št. ………, vse k.o.1871 Trbovlje, ki jih organ v zadevi številka: 478-239/ 2022, vključno:

- s komunikacijo med trenutnimi lastniki in občino (vloge, dopisi, odgovori občine, itd.),

- z zapisnikom 12. seje komisije pristojne za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem (leto 2022),

- s cenitvenim poročilom za omenjena zemljišča,

- z dopisi odvetniške družbe Markošek o.p., d.o.o.(pooblaščenec trenutnih lastnikov zgoraj navedenih parcel) ter

- z zapisniki sestankov, ki so jih imeli na Občini Trbovlje na povabilo g. T. Špitalarja glede rešitve problema nezakonite prodaje kategorizirane javne poti v mesecu novembru 2023 in v mesecu januarju 2024 (29. 1. 2024).

Zahtevano dokumentacijo je prosilec želel prejeti v obliki fotokopij.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo, št. 090-1/2025-7 z dne 11. 2. 2025, s katero je delno ugodil njegovi prošnji po posredovanju zahtevane dokumentacije. Zoper navedeno odločitev organa se je prosilec pritožil, o njej pa je z odločbo št. 090-65/2025/2 z dne 14. 3. 2025 odločil IP. V izreku citirane odločbe je IP ugodil pritožbi prosilca in odločbo organa št. 090-1/2025-7 z dne 11. 2. 2025 odpravil v delu, ki se nanaša na zahtevano komunikacijo med trenutnimi lastniki in občino, na zapisnik 12. seje komisije pristojne za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in opravljanja s stvarnim premoženjem (leto 2022) ter dopise odvetniške družbe Markošek o.p., d.o.o. in zadevo v tem delu vrnil organu v ponovno odločanje.

(3) V ponovljenem postopku je organ izdal odločbo št. 090-1/2025-12 z dne 14. 4. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je prosilcu:

- omogočil dostop do dokumentacije, ki se nanaša na komunikacijo med trenutnimi lastniki in občino (razen dokumenta št. 478-239/2022-1 z dne 8. 7. 2022) ter dostop do zapisnika 12. seje komisije pristojne za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem (leto 2022), pri čemer je v navedenih dokumentih prekril varovane osebne podatke ter

- zavrnil dostop do dokumenta št. 478-239/2022-1 z dne 8. 7. 2022 ter dokumenta št. 478-239/2022-15 z dne 11. 6. 2022 zaradi obstoja izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(4) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 22. 4. 2025 vložil pritožbo. Meni, da v obravnavani zadevi prevladuje javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov, saj gre za vprašanje prodaje javne infrastrukture, ki neposredno vpliva na pravice in interese občanov Trbovelj. Prav tako meni, da organ ni sledil usmeritvam IP in da prodaja javne poti, brez jasne obrazložitve in brez vpogleda v dokumente, ki so povezani s postopkom, odpira vprašanja o zakonitosti delovanja občine.

(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(6) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 9. 5. 2025

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Iz pritožbe prosilca izhaja, da izpodbija odločitev organa v delu, ki se nanaša na zavrnitev dostopa do dokumenta 478-239/2022-1 z dne 8. 7. 2022 ter dokumenta št. 478-239/2022-15 z dne 11. 6. 2022. Citirana dokumenta sta predmet presoje tega postopka.

(8) Organ je dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP prvostopenjsko odločitev najprej presojal s tega vidika.

(9) Po navedeni izjemi organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: (1) zahtevana informacija predstavlja podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka.

(10) Organ je svojo odločitev utemeljeval z navedbo, da v zadevi prodaje dotičnih zemljišč poteka postopek pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, na podlagi tožbe prosilca zoper organ, zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe, neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega zemljiško knjižnega stanja. Dodal je, da je sodni postopek v začetni fazi ter da bi posredovanje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo sami izvedbi postopka, saj je dokazni postopek treba izvesti brez prejudiciranja ter brez vplivanja na stališča udeležencev postopka. Ob tem je izpostavil, da sodba v predmetni zadevi še ni bila izdana in da se sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega izmed dokazov posebej in do vseh skupaj, zato bi lahko razkritje zahtevanih dokumentov povzročilo škodo za nadaljevanje postopka.

(11) Ker je podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov, oziroma podatkov, pridržana sodišču, ki v postopku odloča, je IP zaprosil Okrajno sodišče v Trbovljah za obrazloženo mnenje glede razkritja zahtevanih dokumentov. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse (npr. sodbi Upravnega sodišča št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008), ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka lahko škoduje izvedbi postopka. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.

(12) IP je dne 21. 5. 2025 prejel odgovor zgoraj omenjenega sodišča. Iz slednjega izhaja, da pred njim teče pravdna zadeva, v kateri je tožeča stranka prosilec tega postopka zoper tožene stranke. Nadalje je sodišče pojasnilo, da je zadeva v fazi priprav na glavno obravnavo, oziroma čaka na razpis obravnave ter da sta dokument 478-239/2022-1 z dne 8. 7. 2022 ter dokument št. 478-239/2022-15 z dne 11. 6. 2022 del sodnega spisa opr. št. P 95/2024, v katerem sta zavedena kot prilogi k tožbi. Sodišče ocenjuje, da zaradi razkritja podatkov v citiranih dokumentih ne bi nastale škodne posledice za izvedbo sodnega postopka opr. št. P 95/2024. Dodalo je še, da je tožeča stranka, tj. prosilec tega postopka, citirane dokumente predložil v sodni spis kot prilogo k tožbi, v pozivu na odgovor na tožbo, pa so bile z njim seznanjene tudi vse tri tožene stranke. Ob tem izpostavlja, da ima stranka tekom postopka možnost vpogleda v celoten sodni spis ter tudi možnost pridobitve kopije spisa ali delov spisa.

(13) Izhajajoč iz mnenja Okrajnega sodišča v Trbovlju, je IP zaključil, da je sodišče, pred katerim še teče postopek opr. št. P 95/2024, jasno poudarilo, da glede dokumentacije, ki je del sodnega postopka, ne vidi zadržkov, da bi bila prosilcu posredovana, saj ima kot stranka v tem postopku dostop do celotne dokumentacije. Takšno mnenje je sodišče podalo ob vedenju, da je prosilec dostop do zahtevanih dokumentov zahteval na podlagi določb ZDIJZ, kjer velja načelo univerzalnega prosilca. IP tako ugotavlja, da izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru glede zahtevanih dokumentov ni podana.

(14) Ne glede na zgoraj ugotovljeno pa IP pojasnjuje, da prosilec ni upravičen na podlagi ZDIJZ zahtevati kopij lastnih vlog, v konkretnem primeru prilog k tožbi, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja v seznanjanju javnosti z delom zavezancev in posredovanje informacij javnega značaja; ni pa namen postopka po ZDIJZ, da bi organ prosilce seznanjal z dokumenti, s katerimi so se že seznanili in jih tudi predložili kot prilogo k lastni vlogi v sodnem postopku, da bi na dokumentih prekrival morebitne izjeme od prostega dostopa, kar bi bil na podlagi postopka po ZDIJZ dolžan storiti. Zahteva prosilca, da mu organ pošlje dokumente, ki jih je sicer sam predložil v sodnem postopku, kar je izrecno poudarilo tudi sodišče v odgovoru z dne 21. 5. 2024, ko je zapisalo, da je prosilec citirane dokumente predložil v sodni spis kot prilogo k tožbi, predstavlja tako nepotrebno obremenjevanje organa z vidika potrebe po pregledu in izvedbi delnega dostopa do vlog, s katerimi prosilec že razpolaga. ZDIJZ takšne pravice prosilca ne varuje, saj dostop do dokumentov, s katerimi so se prosilci že seznanili, po ZDIJZ ne varuje namena zakonodajalca.

(15) Smiselno podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. I U 1043/2009 z dne 26. 1. 2011, in sicer, »da z dostopom prosilca do fotokopij njegovih lastnih vlog, vloženih pri organu, kot informacij javnega značaja, ni varovan namen zakonodajalca, zaradi katerega je bila vzpostavljena dolžnost posredovanja dokumentov s strani zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, saj je namen dostopa do informacij javnega značaja seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ.« Sodišče je dalje izpostavilo tudi, da »pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov, kar privede do nepotrebnega obremenjevanja zavezancev z zahtevami, kot je tovrstna zahteva, ki jim pravni red ne zagotavlja pravnega varstva.«

(16) V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da v predmetni zadevi prevladuje javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov, IP pojasnjuje, da drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v taksativno naštetih primerih. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Smiselno enako stališče izhaja tudi iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012), ki je menilo, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost ali je interesantno za posameznika«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Izhajajoč iz navedenega je IP zaključil, da javni interes za razkritje obravnavanih podatkov v predmetni zadevi ni podan.

(17) IP je v okviru tega pritožbenega postopka tako ugotovil, da prosilec nima pravovarstvenega interesa, da bi zahteval dostop do prilog k lastni vlogi, saj iz odgovora sodišča z dne 21. 5. 2025 nedvoumno jasno izhaja, da je slednji te iste dokumente priložil v sodnem postopku kot priloge k tožbi, kar pomeni, da se je prosilec z vsebino zahtevanih dokumentov že seznanil in da z njimi nedvomno razpolaga.

(18) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke