prosilec - Občina Trbovlje

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do dokumentov, ker zahtevane informacije ne sodijo pod informacije javnega značaja oziroma zaradi izjeme varstva sodnega postopka. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, ker sta si izrek in obrazložitev glede dostopa do dokumentov, s katerimi organ razpolaga in dostop do katerih je prosilcu zavrnil, v nasprotju. Poleg tega pa je IP ugotovil še, da se je ne da preizkusiti tudi zato, ker organ v izpodbijani odločbi večjega dela zahtevanih dokumentov ni konkretno opredelil dokumentov in, ker organ izjeme varstva sodnega postopka pri zadevnih dokumentih ni konkretno presojal za vsak posamezen dokument posebej in posledično tudi ni presojal možnosti dostopa do delov dokumentov z vidika izjem od izjem. IP je tako pritožbi prosilca ugodil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-65/2025/2

Datum:  14. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. 2. 2025, zoper odločbo OBČINE TRBOVLJE, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju: organ), št. 090-1/2025-7 z dne 11. 2. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 26. 2. 2025 se ugodi. Odločba OBČINE TRBOVLJE št. 090-1/2025-7 z dne 11. 2. 2025 se odpravi v delu, ki se nanaša na zahtevano komunikacijo med trenutnimi lastniki in organom, zapisnik 12. seje komisije, pristojne za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in opravljanja s stvarnim premoženjem (leto 2022), ter dopise … in se zadeva v tem delu vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 14. 1. 2025 od organa zahteval posredovanje vseh dokumentov, vezanih na prodajo javne poti na parcelah 881/9, 869/108, 869/105, 869/103, vse o.k. 1871 Trbovlje, ki jih organ vodi v spisu zadeve št. 478-239/2022, vključno z:

- komunikacijo med trenutnimi lastniki in organom (vloge, dopisi, odgovori organa, …);

- zapisnik 12. seje komisije, pristojne za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in opravljanja s stvarnim premoženjem (leto 2022);

- cenitveno poročilo za omenjena zemljišča:

- dopise … (pooblaščenec trenutnih lastnikov navedenih parcel);

- zapisnike sestanka, ki je bil pri organu glede rešitve problema nezakonite prodaje kategorizirane javne poti v mesecu novembru 2023 in v mesecu januarju 2024 (29. 1. 2024).

(2) Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-1/2025-7 z dne 11. 2. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je delno zavrnil, in sicer:

- odločil je, da se prosilcu posreduje Poročilo o ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičnini, predmet ocenjevanja vrednosti: Ocena vrednosti popolne lastninske pravice na stavbnem zemljišču v območju stanovanjskih površin, na parc. št. 881/9, 869/108, 869/105 in 869/103, k.o. Trbovlje (1871), Trbovlje. (v zahtevi prosilca imenovano kot »Cenitveno poročilo za omenjena zemljišča«),

- v preostalem delu pa je dostop zavrnil iz razloga, da zahtevane informacije ne sodijo pod informacije javnega značaja.

V obrazložitvi odločbe je organ uvodoma povzel zahtevo prosilca, navedel določbi prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ter povzel še pojem in pomen informacije javnega značaja. Upoštevaje slednje je ugotovil, da razpolaga z zahtevanimi dokumenti, razen z zahtevanim zapisnikom sestanka, ki je bil pri organu glede rešitve problema nezakonite prodaje kategorizirane javne poti. V zvezi z zahtevanimi dokumenti (po 1., 2. in 4. alineji zahteve) je organ nato izpostavil izjemo po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V utemeljitev tej odločitvi je navedel, da v zadevi prodaje zemljišč parc. št. 881/9, 869/108, 869/105 in 869/103, k.o. Trbovlje (1871) poteka postopek pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, na podlagi tožbe prosilca zoper organ kot toženo stranko, zaradi ugotovitve ničnosti prodajne pogodbe, neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitve prejšnjega ZK stanja – izbrisna tožba. Sodni postopek je v začetni fazi. Razkritje katerega koli dokumenta iz predmetne zadeve (ki jo v zahtevi navaja prosilec), bi tako lahko škodovalo izvedbi postopka, saj je dokazni postopek potrebno izvesti brez prejudiciranja in brez vplivanja na stališča udeležencev postopka. Navedel je še, da je treba izvesti vse naroke, zaslišati priče in izvesti dokaze. V postopku se lahko uporabijo razni instituti, npr. tudi sodna poravnava. Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta tako po oceni organa kumulativno podana oba pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme. Nesporno dejstvo po mnenju organa je, da je postopek še v teku in da bi razkritje dokumentov lahko vplivalo na končna stališča udeležencev postopka. Glede na vse navedeno je organ zaključil, da je podana izjema iz 8. točke 6. člena ZDIJZ, saj je namen izjeme varovanje izvedbe dokaznega postopka in načela materialne resnice, oziroma trditveno dokaznega bremena, v bistvu varovanje verodostojnosti in trdnosti samega postopka. V zvezi z zahtevanim zapisnikom sestanka, pa je organ navedel, da z njim ne razpolaga v t. i. materializirani obliki, kot to navaja ZDIJZ v 4. členu, saj se na navedenih sestankih zapisniki niso pisali.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 26. 2. 2025, ker meni, da v tem primeru prevlada javni interes, saj gre za vprašanje sporne prodaje javne infrastrukture, ki neposredno vpliva na pravice in interese občanov Trbovelj. Transparentnost poslovanja in odločitev organa je po njegovem mnenju ključna za zagotavljanje zakonitosti in odgovornega upravljanja s premoženjem lokalne skupnosti. Če je do prodaje prišlo na nepravilen način, je v interesu javnosti, da je o tem obveščena in da se morebitne nepravilnosti odpravijo. Zaradi navedenega je pozival organ, da odločbo v zavrnilnem delu odpravi in mu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov, s katerimi razpolaga.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je, z dopisom št. 090-1/2025-9 z dne 26. 2. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente, vezane na zadevo (zahtevo, izpodbijano odločbo, zadevno cenitveno poročilo).

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu, torej v delu, s katerim mu je organ zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s katerimi razpolaga v materializirani obliki, torej v delu zahteve, ki se nanaša na:

- komunikacijo med trenutnimi lastniki in organom (vloge, dopisi, odgovori organa, …),

- zapisnik 12. seje komisije, pristojne za vodenje in nadzor postopkov pridobivanja, razpolaganja in opravljanja s stvarnim premoženjem (leto 2022), in

- dopise ….

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru pri predhodno navedenih dokumentih izpolnjeni.

(8) Nadalje IP po pregledu spisovne dokumentacije ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti:

- Izrek in obrazložitev glede dostopa do dokumentov, s katerimi organ razpolaga in dostop do katerih je prosilcu zavrnil, sta si v nasprotju. V izreku organ namreč navaja, da podatki, do katerih se prosilcu dostop zavrne, ne sodijo pod informacije javnega značaja, med tem, ko za iste dokumente v obrazložitvi uveljavlja izjemo varstva sodnega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je torej izrek izpodbijane odločbe v nasprotju z obrazložitvijo, se izpodbijane odločbe tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

- Organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil dokumentov, ki so predmet zahteve in se nanašajo na komunikacijo med trenutnimi lastniki in organom (vloge, dopisi, odgovori organa, …) ter dopise …, niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi te. IP presoje izpodbijane odločbe tako ne more opraviti, ker izpodbijana odločba ne obsega enega od bistvenih elementov, torej konkretne opredelitve predmeta zahteve, razen v eni alineji zahteve, ki se nanaša na zahtevani zapisnik 12. seje. Organ torej ne v izreku ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel zahtevanih dokumentov na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke in datuma dokumenta, nazivom dokumenta ipd.), temveč je le povzel zahtevo prosilca. Ne iz izreka ne iz obrazložitve izpodbijane odločbe tako ne izhaja, o katerih posamično določenih dokumentih je organ odločil. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Organ je tako tudi v tem storil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi katere se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

- IP ugotavlja tudi, da je organ nepopolno oziroma zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo. Organ izjeme varstva sodnega postopka pri zadevnih dokumentih ni konkretno presojal za vsak posamezen dokument posebej, ampak so njegove navedbe pavšalne za vse dokumente hkrati, pri čemer ti dokumenti v delu niti niso določno opredeljeni. Organ posledično tudi ni presojal možnosti dostopa do delov dokumentov z vidika izjem od izjem, ki jih določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. Poleg tega je treba pri tej izjemi o dostopa upoštevati mnenje pristojnega organa, pred katerim teče postopek (kot sledi v nadaljevanju), in to naj bi bil po navedbah organa Okrajno sodišče v Trbovljah.

(9) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(10) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP  ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(11) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(12) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(13) Glede na 4. točko izreka izpodbijane odločbe IP opozarja na pojem delovnega področja organa. Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, izhajajo iz definicije informacija javnega značaja po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Eden od osnovnih pogojev za obstoj informacije javnega značaja je torej, da mora informacija izvirati iz delovnega področja organa. Pri razlagi določb ZDIJZ in s tem pri razlagi prvega odstavka 4. člena je treba upoštevati tudi namen zakona. Namen ZDIJZ je med drugim v zagotavljanju nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu oziroma opravljajo javnopravne naloge, poleg tega pa je pravica do dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije). Temu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. II U 43/2016-17. Upoštevati je treba tudi, da ZDIJZ pojem informacije javnega značaja definira zelo široko. V 4. členu namreč vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja. V skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, v praksi velja domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Zavezanec lahko to domnevo uspešno izpodbije, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave. Povedano drugače, informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Pojem delovno področje je torej treba v skladu z ZDIJZ tolmačiti široko in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.[1] O tem vprašanju se je večkrat tudi že izrekla sodna praksa, iz katere izhaja stališče, da gre za delovno področje v smislu ZDIJZ, kadar je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava.[2] Pri tem pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali neoblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč da gre za dejavnost, ki se v skladu z načelom zakonitosti in z namenom varstva javnega interesa, izvaja na podlagi in v okviru norm javnega prava. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog.

(14) V ponovljenem postopku mora organ določno navesti, katere dokumente je presojal, upoštevaje predmet zahteve prosilca. Organi prve stopnje (in IP) so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča.[3] Nato mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem od dostopa pa mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Način seznanitve je obvezna sestavine zahteve, ki jih sicer določa 17. člen ZDIJZ. Ob tem pa IP pripominja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, edino omejitev predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.

(15) V zvezi z uveljavitvijo izjeme varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ IP pripominja, da sta določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo, če sta podana kumulativno, in pri tem poudarja, da je podrobna razlaga okoliščin, ki opredeljujejo morebitno škodo za izvedbo sodnega postopka v primeru razkritja dokumentov, oziroma podatkov pridržana sodišču, ki v postopku odloča. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse, ki opozarja, da mora imeti sodišče popolno avtonomijo, da samo oceni, ali bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka ali ne. Le sodišče ima pravico, da oceni, kdaj razkritje določenega podatka škoduje izvedbi postopka in kdaj ne. Tudi po ustaljeni praksi IP je za oceno škode, ki bi z razkritjem informacij nastala za postopek, pristojen organ, pred katerim teče ta postopek. Tako npr. odločbe IP št. 090-107/2024, št. 090-198/2024 in št. 090-247/2024. Ob tem IP pripominja, da namen izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni varovanje interesov strank v postopku, ampak je objekt varstva pravilna in zakonita izvedba samega sodnega postopka.

(16) Glede na pritožbene navedbe prosilca, da je za razkritje zahtevanih dokumentov podan prevladujoč interes javnosti, IP še dodaja, da če bo organ ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa, mora dalje upoštevati tudi določbo drugega in tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V primeru, da gre npr. za podatke o porabi javnih sredstev, test interesa javnosti ni potreben, ker je že zakonodajalec presodil, da so te informacije javno dostopne. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[4] IP tako izpostavlja še eno zadnjih sodb Upravnega sodišča, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem organa lokalne samouprave, in sicer sodbo št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020. V zvezi s porabo javnih sredstev je tako sodišče v 26. točki zapisalo, citirano: »Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Ob upoštevanju, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače ter da je treba v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavljati preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, je logično, da v zvezi s pojmom »poraba javnih sredstev« ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.«. Iz navedb sodišča tako nedvomno izhaja, da je treba pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine izhajati iz načel preglednosti in javnosti.

(17) IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, pa je stranka postopka samo prosilec (a26.a člen ZDIJZ).

(18) Ker se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane, so navajanja organa glede interesa prosilca za dostop do zahtevanih vsebin nepomembna. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organ je torej dolžan v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevane informacije izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali so prosto dostopne vsem, ne le prosilcu, za katerega organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da nastopa v sodni zadevi pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah kot tožnik zoper organ kot toženo stranko.

Sklepno

(19) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, delno odpravil in zadevo v delu vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(21) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Prepeluh, str. 148 - 149.

[2] Npr. sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012.

[3] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.

[4] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.