prosilec - Občina Trbovlje

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do dokazila, koliko denarja je organ porabil za plačilo odvetnika v konkretni tožbi proti določenemu lastniku, ker z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, saj odvetniku plačuje pavšalni znesek po pogodbi za zastopanje.   IP je zato moral primarno razjasniti dilemo »plačila po pavšalu«. Kaj to pomeni v praksi? IP je sklicujoč tudi na sodno prakso poudaril, da se stranke dogovorijo za plačilo po »pavšalu«, zlasti takrat, če vedo, da je potreb po določenih storitvah veliko in si na ta način z dogovorjenim »enotnim« zneskom običajno strošek zmanjšajo. Dogovor o plačilu po »pavšalu« torej ni nekaj, kar bi bilo nezakonito oziroma pravno sporno, vsekakor pa »pavšalni znesek« običajno ne vsebuje podrobnih obračunov za posamezno storitev, saj bi bilo slednje v nasprotju s samim smislom oziroma pomenom sklepanja dogovora »pavšala«.  IP je z vpogledom v pogodbo z odvetnikom ugotovil, da je dejansko dogovorjen »pavšalni znesek« za plačilo pravnih storitev, kar pomeni, da  ni dvoma, da organ za plačilo odvetniških storitev, ki vključujejo tudi storitev odvetnika za zastopanje na sodišču, v tožbi, proti lastniku, kar je bilo predmet zahteve, plača izključno »pavšalni znesek«. Posamezna storitev odvetnika tako ni finančno ovrednotena, temveč je vključena v dogovorjeni skupni »pavšalni« znesek.  Slednje je izhajalo tako iz predloženih računov odvetnika in aplikacije ERAR. Tudi seznam opravljenih storitev, ki jih je odvetnik predložil organu za vsak posamezni mesec, ni vseboval finančnih oziroma stroškovnih opredelitev, kar pomeni, da niso izkazovali tega, kar je prosilec zahteval, torej koliko denarja je organ porabil za plačilo odvetnika v tožbi proti določenemu lastniku. IP je pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-34/2024/13

Datum: 21. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (dalje prosilec), z dne 30. 1. 2024, zoper zavrnilno odločbo z dne 25. 1. 2024, št. 090-9/2023-8, Občine Trbovlje, Oddelka za splošne zadeve in družbene dejavnosti, Službe za splošne zadeve, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo po ZDIJZ z dne 16. 8. 2023, v kateri je prosil za vse račune/potrdila (od leta 2018 dalje), ki dokazujejo, koliko davkoplačevalskega denarja je Občina Trbovlje porabila za plačilo odvetnika, ki jo zastopa na sodišču, v tožbi proti lastniku stanovanjske hiše.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 25. 1. 2024, št. 090-9/2023-8, s katero je zahtevo zavrnil. Odločil je, da posebni stroški v postopku niso nastali.

V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca ter določbe ZDIJZ ter navedel, da je preveril, ali razpolaga z dokumenti, na podlagi katerih bi bilo mogoče posredovati zahtevane informacije. Organ je prosilca po elektronski pošti dne 23. 8. 2023 seznanil, da ima Občina Trbovlje z odvetnikom sklenjeno Pogodbo o nudenju pravne pomoči, ki na podlagi dotične pogodbe ter generalnega pooblastila za zastopanje Občine Trbovlje le-to zastopa v vseh zadevah, ki se vodijo pred pristojnimi sodišči. Na podlagi sklenjene Pogodbe o nudenju pravne pomoči Občina Trbovlje mesečno plačuje pavšalni znesek za zastopanje ter ostala strokovna dela odvetnika, dogovorjena z dotično pogodbo. Organ je prosilcu sporočil, da informacija, po kateri sprašuje, torej v takšni obliki, kot jo želi prosilec, ne obstaja. Organ se je kljub znanemu dejstvu o prej omenjeni sklenjeni pogodbi, o zadevi pogovoril tudi z odvetnikom Ostrožnikom in ugotovili, da kljub temu, da odvetnik vodi evidenco opravljenih storitev, posamezne storitve ni mogoče ovrednotiti, saj se po pogodbi Občini Trbovlje zaračunava mesečni pavšal. Prosilec se je dne 24. 8. 2023 na omenjeno elektronsko pošto, poslano s strani organa dne 23. 8. 2023, odzval, da odgovor razume, na način, da Občina Trbovlje z davkoplačevalskim denarjem plačuje nekaj, za kar ne ve, koliko plačuje in zakaj plačuje. Odvetniku plačuje pavšalni znesek, čeprav ne ve kaj plačuje, saj za to nima računov in dokazov? Prosilec je prosil za podrobno pojasnilo glede izdanih računov s strani odvetnika. Ob tem je navedel, da če informacija, v takšni obliki kot jo želi, ne obstaja, prosi, da mu organ pošlje zahtevane podatke v kakšni »drugi obliki«, ki pač obstaja. Organ je prosilcu po elektronski pošti z dne 4. 10. 2023 ponovno pojasnil, da je eden od razlogov za zavrnitev zahteve ta, da organ nima informacije, ki je zahtevana. Organ je ob tem še pojasnil, da skrbno vodi vse postopke v zvezi s porabo javnih sredstev in ponovil že podano pojasnilo o sklenjeni pogodbi z odvetnikom ter plačila pavšalnega zneska za zastopanje ter ostala njegova strokovna dela, dogovorjena s pogodbo. K mesečnim računom so vedno priložene specifikacije posameznih aktivnosti, ki jih je odvetnik opravil v mesecu, za katerega je bil račun izdan. Posamezna aktivnost pa na specifikaciji ni posebej ovrednotena, saj po pogodbi odvetniku plačuje mesečne pavšalne zneske. Zaradi tega je prosilcu sporočil, da z zneskom, ki je predmet zahteve, ne razpolaga. V kolikor bi prosilcu prišel prav podatek o mesečnem pavšalnem znesku, ki vsakomesečno vključuje večje število aktivnosti, lahko račune za obdobja, ki bi jih zahteval, posreduje naknadno. Organ je ponovno poudaril, da znesek mesečnega računa ni znesek, ki ga je organ porabil za aktivnosti, po katerih prosilec sprašuje (»odvetniško zastopanje na sodišču, v tožbi, proti lastniku), ampak gre za pavšalni znesek, ki vključuje večje število mesečnih aktivnosti odvetnika. Prosilec se na pojasnila organa ni odzval, zato mu organ v nadaljevanju ni pošiljal računov o mesečnih pavšalih, ki jih plačuje odvetniku, saj prosilec ni izrazil interesa, temveč je vložil pritožbo zaradi molka organa pri IP, na podlagi katere je organ izdal odločbo, v kateri je ugotovil, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi jih v okviru svojega delovnega področja izdelal oziroma pridobil od drugih oseb in bi kot taki na podlagi 4. člena ZDIJZ pomenili informacije javnega značaja. Organ je zato v obravnavani zadevi odločil, da zahtevo prosilca zavrne, saj z zahtevanimi podatki ne razpolaga, niti podatka, ki ga zahteva prosilec ni mogoče pridobiti iz drugih dokumentov. Kot je razvidno iz zgoraj opisanih dejstev, je organ poskušal pridobiti podatke, ki jih je zahteval prosilec, vendar takšni podatki ne obstajajo, zato je organ zahtevo zavrnil.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 30. 1. 2023, v kateri je navedel, da organ zavrača posredovanje zahtevanih informacij, češ da ne razpolaga s temi informacijami, čeprav v naslednjem stavku trdi, da mesečno plačujejo račune z ustreznimi specifikacijami. Dne 6. 10. 2023 je Občina Trbovlje v e-mailu potrdila: »K mesečnim računom so vedno priložene specifikacije posameznih aktivnosti, ki jih je odvetnik opravil v mesecu za katerega je bil račun izdan«, kar je zapisal tudi v izpodbijani določbi. Prosilec je glede na navedeno zaključil, da kar organ navaja in trdi, tako v sporočilu kot tudi v izpodbijani odločbi, naj mu v skladu z zahtevo z dne 16. 8. 2023, posreduje.

Organ je dne 2. 2. 2024 odstopil pritožbo prosilca v reševanje IP. Ob tem je ugotovil, da je pritožba prosilca pravočasna, dovoljena in vložena po upravičeni osebi.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kriterij materializirane oblike

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi informacijami na način, kot so predmet zahteve. Prosilec namreč zahteva dokumente (vse račune/potrdila), ki dokazujejo, koliko denarja je organ porabil za plačilo odvetnika v tožbi proti lastniku. Prosilca torej zanima strošek za odvetnika za konkretni sodni postopek, med tem ko organ zatrjuje, da z zahtevano informacijo ne razpolaga, ker odvetniku plačuje pavšalni znesek po pogodbi za zastopanje ter ostala strokovna dela, dogovorjena s pogodbo. IP je zato moral primarno razjasniti dilemo »plačila po pavšalu«. Kaj to pomeni v praksi?

Beseda »pavšal« je izraz, ki po SSKJ (fran) pomeni »znesek, ki se določi kot približna vrednost za plačilo česa, povprečnina (določiti, plačati pavšal: letni, mesečni)«. Kot izhaja tudi iz sodne prakse[1], se »pavšalno plačilo med strankama običajno dogovori v primeru dolgoročnejšega sodelovanja, kadar je pričakovani obseg storitev ali del, ki naj bi jih zavezanec opravil, bodisi zelo kompleksen bodisi v časovnem oziru nestabilen (včasih je treba opraviti več, včasih manj). Z dogovorom o pavšalu se običajno stranki želita izogniti temu, da bi sproti dokumentirali, dokazovali in obračunavali izvedbo posameznih storitev, ali jih celo drobili na posamične sestavne dele«, kar bi lahko stroške povečalo, zato pavšalni znesek vselej predstavlja celoto. Prav pri odvetniških stroških se naročniki teh storitev velikokrat dogovorijo za plačilo po »pavšalu«, če vedo, da je potreb po pravnih storitvah veliko in si na ta način z dogovorjenim »enotnim« zneskom običajno strošek zmanjšajo. Dogovor o plačilu po »pavšalu« torej ni nekaj, kar bi bilo nezakonito oziroma pravno sporno, vsekakor pa »pavšalni znesek« običajno ne vsebuje podrobnih obračunov za posamezno storitev, saj bi bilo slednje v nasprotju s samim smislom oziroma pomenom sklepanja dogovora »pavšala«. 

Zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja in načela materialne resnice je IP z dopisom z dne 5. 2. 2024, št. 090-34/2024/2, pozval organ, da posreduje mesečne račune odvetnika in priložene specifikacije posameznih aktivnosti, ki jih je odvetnik opravil v mesecu, za katerega je bil račun izdan, in sicer za obdobje od 1. 1. 2018 do izdaje odločbe (25. 1. 2024). Naknadno je IP dne 20. 2. 2024 pozval organ, da posreduje tudi pogodbo o nudenju pravne pomoči, ki jo ima sklenjeno z odvetnikom. Organ je dne 12. 2. 2024 in 20. 2 2024 posredoval zahtevane dokumente.

Z vpogledom v pogodbo o nudenju pravne pomoči z dne 5. 6. 1996 IP ugotavlja, da je dejansko dogovorjen »pavšalni znesek« za plačilo pravnih storitev, pri čemer se kot poseben element pri določanju pavšalnega zneska upošteva obveznost stalne pripravljenosti odvetnika za nudenje odvetniških storitev naročniku (organu). Višina pavšalnega zneska se je tekom poteka časa logično spreminjala, vendar pa slednje za samo ugotovitev obstoja pavšala niti ni relevantno. Ključno je namreč le to, da ni dvoma, da organ za plačilo odvetniških storitev, ki vključujejo tudi storitev odvetnika za zastopanje na sodišču, v tožbi, proti lastniku, kar je predmet zahteve, plača izključno »pavšalni znesek«, kar pomeni, da posamezna storitev odvetnika ni finančno ovrednotena, temveč je vključena v dogovorjeni skupni »pavšalni« znesek. Glede na navedeno je IP sledil organu, da z dokumentom, kot je predmet zahteve, ne razpolaga. Smisel »pavšalnega zneska« je, kot že zgoraj navedeno, ravno v tem, da se določi »skupna cena« za večji obseg storitev, zato iz »pavšalnega zneska« ni mogoče stroškovno ovrednotiti neke storitve, tudi če bi bila npr. v določenem mesecu opravljena zgolj ena storitev, saj »pavšalni znesek« ne pomeni cene oz. vrednosti te storitve. Povedano drugače, tudi če bi potencialno odvetnik v določenem mesecu opravil zgolj storitev, ki je predmet zahteve, izplačilo odvetniških stroškov za takšen mesec ne bi ustrezalo zahtevi prosilca, saj navedeni strošek predstavlja dogovorjeni pavšal, ne pa stroška za odvetnika za konkretni sodni postopek.

Slednje izhaja tako z računov, ki jih je organ posredoval IP, kakor tudi iz spletne aplikacije ERAR[2], v kateri je IP z vnosom iskalnega podatka: plačnik Občina Trbovlje, prejemnik odvetnik, ugotovil, da se zneski, ki so navedeni na izdanih računih, ujemajo s plačilnim prometom javnih sredstev, ki ga zagotavlja ERAR. Na izdanih računih je v okviru skupne postavke »pravne storitve v mesecu in letu« zaračunan dogovorjeni pavšal in torej ne izkazujejo informacije, ki je predmet zahteve. IP je vpogledal tudi v predložene sezname opravljenih storitev (od 1. 1. 2018 do 25. 1. 2024), ki jih je odvetnik predložil organu za vsak posamezni mesec in ugotavlja, da so storitve povzete opisno, brez finančnih oziroma stroškovnih opredelitev, kar pomeni, da tudi navedeni seznami opravljenih storitev ne izkazujejo tega, kar prosilec zahteva, torej koliko denarja je organ porabil za plačilo odvetnika v tožbi proti lastniku. Prosilec se je sicer v pritožbi skliceval na navedbe organa, da so k računom vedno priložene specifikacije posameznih aktivnosti, ki naj mu jih organ v skladu z zahtevo z dne 16. 8. 2023 posreduje, vendar pa navedeni seznami niso bili predmet zahteve prosilca niti ne izkazujejo zahtevane informacije, zato IP pritožbeni navedbi ne more slediti.

Zaključek

Na podlagi ugotovljenih dejstev je IP sledil odločitvi organa, da ne razpolaga z dokumenti(om), ki bi izkazoval(i) informacije, ki so predmet zahteve, kar pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. IP tudi ni znana pravna podlaga, ki bi organu nalagala, da bi za potrebe plačila po dogovorjenem pavšalu moral ločeno voditi stroškovnik porabe javnih sredstev za posamezno sodno zadevo (tožbo), kar je predmet zahteve prosilca.

IP tako ugotavlja, da je organ z izpodbijano odločbo odločil pravilno, zato je IP, na podlagi 248. člena ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

[1]  Npr. Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, Gospodarski oddelek, CPG 117.2019 z dne 11. 12. 2019.

[2] Aplikacija za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji.

https://erar.si/transakcija/placnik/76295/prejemnik/1286242000#transakcije