prosilec - Občina Trbovlje

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval pojasnilo glede postopkov, ki naj bi jih organ sprožil zaradi protizakonitega ravnanja določene osebe in ukrepov, ki jih je sprejel organ, da se izogne plačilu odškodnine. Z drugo zahtevo pa je zahteval podatke iz plačilnih list za dve leti za 10 najbolje in 10 najslabše plačanih zaposlenih pri organu. Organ je zahtevo zavrnil, IP je pritožbi ugodil in vrnil zadevo v ponovni postopek. V ponovnem postopku je organ v zvezi s prvo zahtevo prosilcu pojasnil zakaj dokumentov nima. Glede drugega dela zahteva pa je prosilcu posredoval tri tabele z navedbo zaposlenih po 10 najvišjih in najnižjih plačnih razredih. V pritožbenem postopku je IP pritožbo zavrnil v delu, v katerem je prosilec tudi v pritožbi vztrajal, da bi moral organ z dokumenti razpolagati, čeprav informacija pri organu ne obstaja. V zvezi s podatki o plačah zaposlenih pa je ugotovil, da bi način identifikacije zaposlenih za 10 najbolje in 10 najslabše plačanih glede na plačne razrede pomenilo analizo podatkov. Ker pa organ lahko pridobi seznam zaposlenih po bruto plači je IP naložil organu, da prosilcu omogoči dostop do določenih podatkov iz plačilnih list za posamezen mesec glede na ta seznam za 10 najbolje in najslabše plačanih zaposlenih pri organu.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-33/2024/11

Datum:  28. 2. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 1. 2024 in dopolnjeni dne 2. 2. 2024, zoper odločbo št. 090-13/2023-10 z dne 25. 1. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločitev), Občine Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 26. 1. 2024 in dopolnjeni dne 2. 2. 2024 zoper odločbo Občine Trbovlje št. 090-13/2023-10 z dne 25. 1. 2024 se delno ugodi, odločba se v 2. b) točki odpravi ter se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

1.     1. Za obdobje januar 2022 do december 2023, iz vsakokratnega mesečnega seznama »Pregled bruto izplačil«, za prvih deset in zadnjih deset javnih uslužbencev na seznamu, plačilne liste za posamezen mesec, na katerih prosilcu omogoči dostop do naslednjih podatkov:

-       Navedba meseca plačila desno zgoraj,

-       Navedba imena in priimka zaposlenega,

-       Podatek Z370 Del. C027010 z navedbo delovnega mesta,

-       Podatek Bruto plača (Z080), Prehrana (I010 1540), Prevoz na delo – kilometrina (I020 1515), Nadomestilo za delo od doma (I010 1522).

1.     2. Iz mesečnega seznama »Pregled bruto izplačil« za mesec oktober 2022, za prvih deset in zadnjih deset javnih uslužbencev na seznamu, dokument Poračun regresa 2022 – obdavčeno za mesec- oktober 2022, z naslednjimi podatki:

-       Navedba Poračun regresa 2022 – obdavčeno za mesec- oktober 2022 desno zgoraj,

-       Ime in priimek zaposlenega,

-       Znesek bruto poračuna regresa 2022.

1.     3. Iz mesečnega seznama »Pregled bruto izplačil« za mesec julij 2023, za prvih deset in zadnjih deset javnih uslužbencev na seznamu, dokument RDU 01-06 2023 za mesec- julij 2023, naslednje podatke:

-       Navedba RDU 01-06 2023 za mesec- julij 2023 desno zgoraj,

-       Ime in priimek zaposlenega,

-       Znesek bruto plača (Z080).

2.     V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.     V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 6. 10. 2023 na organ naslovil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za pridobitev naslednjih dokumentov, kot jih je prosilec opredelil v svojih vlogah, in sicer:

- v prvi zahtevi:

»Prosim, za posredovanje podatkov v zvezi s problematiko iz leta 2017 glede imenovanja direktorja Komunale Trbovlje ter njenih posledic na gospodarsko in pravno področje. V skladu s postopki, ki so v teku, bi rad pridobil nekaj dodatnih informacij in pojasnil, ki se nanašajo na ukrepe, ki jih je Občina Trbovlje, kot 100% lastnik podjetja Komunale Trbovlje, sprejela v zvezi z omenjenimi dogodki.

V tem kontekstu vas prosimo za naslednje informacije:

1. Katere postopke je Občina Trbovlje, kot 100% lastnik Komunale Trbovlje, sprožila ali namerava sprožiti proti …. v povezavi z njegovim protizakonitim ravnanjem, ki je privedlo do takratne razrešitve ………………..?

2. Katere ukrepe je Občina Trbovlje že sprejela ali namerava sprejeti, da bi se izognila negativnim finančnim posledicam za občane v zvezi z odškodnino, ki jo zahteva gospod ….?

…… v svoji zahtevi prav tako prosi župana za uradno izjavo, da občani občine Trbovlje 100% ne bodo imeli nobenih finančnih posledic glede zgoraj navedene odškodnine.

…… je v svoji zahtevi pripisal še, da škoda, ki je nastala iz protizakonitih ravnanj ………., mora biti tudi plačana s strani …….«.

- v drugi zahtevi:

»Prosim, za posredovanje podatkov o plačah zaposlenih na Občini Trbovlje za leti 2022 in 2023. Prosim, da mi za navedeni leti posredujete podatke o desetih najbolje plačanih in desetih najslabše plačanih zaposlenih na Občini Trbovlje, in sicer za vsak mesec posebej, skupaj s podrobnostmi o njihovih osnovnih plačah in vsemi dodatki, ki jih prejemajo.

Prosim za posredovanje plačilnih list z vsemi potrebnimi prilogami, ki bodo vsebovale naslednje informacije za posameznega zaposlenega:

- ime in priimek,

- delovno mesto,

- plača z vsemi dodatki, ki jih zaposleni prejema (npr. dodatek za delovno dobo, dodatek za izmensko delo, regres, prevoz, malica, nadurno delo, dodatek za delovno uspešnost, povečan obseg dela, itd.). Prosi, da podatke, ki jih zahteva, organ posreduje za vsak mesec za leto 2022 in 2023 in jih organizira tako, da so jasno razvidni in sledljivi za vsakega zaposlenega. Prosi, da so dokumenti, ki mu bodo uradno predani, tudi podpisani s strani odgovorne osebe. Lahko je tudi samo ena izjava, da župan zagotavlja verodostojnost vseh posredovanih dokumentov.«.

(2) Organ je zahtevi prosilca v celoti zavrnil z odločbo št. 090-13/2023-4 z dne 15. 12. 2023. O pritožbi zoper navedeno odločbo je odločil IP z odločbo št. 090-378/2023/2 z dne 29. 12. 2023, s katero je pritožbi prosilca ugodil, odločbo odpravil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek. Iz odločitve IP izhaja, da glede prvega dela zahteve ni razvidno, na kakšen način je organ iskal zahtevane dokumente oziroma informacije in kako je prišel do ugotovitve, da z njimi ne razpolaga. Glede drugega dela zahteve se je IP opredelil, da ni podana zloraba pravice ter organu naložil, da ugotovi vsa relevantna dejstva glede obstoja zahtevanih informacij in možnosti dostopa.

(3) V ponovnem postopku je organ izdal odločbo št. 090-13/2023-10 z dne 25. 1. 2024, s katero je zahtevi prosilca ugodil. Glede prvega dela zahteve je v izreku odločil, da prosilcu poda naslednji odgovor: »Bivši direktor javnega podjetja Komunala Trbovlje, d. o. o., gospod ………, nikoli ni razveljavil sklepa o imenovanju gospoda …….. za direktorja javnega podjetja Komunala Trbovlje, d. o. o., ampak je takšen sklep sprejelo Okrožno sodišče v Ljubljani. Iz tega razloga niso točne navedbe gospoda ……………., da je šlo za protizakonito ravnanje …….. Glede na navedeno Občina Trbovlje zoper ……… ni vodila nobenega postopka, saj mu protizakonito ravnanje ni z ničemer dokazano. »Glede drugega vprašanja je organ v izreku navedel, da: »Občini Trbovlje je znano, da poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani postopek ………. zoper javno podjetje Komunala Trbovlje, d. o. o. zaradi plačila odškodnine. Občini Trbovlje ni znano, da bi bil postopek zaključen in da bi bila ……… dosojena kakršnakoli odškodnina. Iz tega razloga Občina Trbovlje tudi ni sprejela nobenih ukrepov, s katerimi bi se izognila negativnim finančnim posledicam odškodnine, ki sploh še ni določena.« V zvezi z drugim delom zahteve je organ prosilcu posredoval v tabelaričnem prikazu imena, priimke, tarifne razrede in plačne razrede za deset najbolje in deset najslabše plačanih zaposlenih za december 2021, december 2022 in december 2023, napotilo na uradni list, kjer so razvidni plačni razredi z bruto vrednostjo ter prikaz izpisa iz portala plač, kjer je razvidna šifra delovnega mesta in naziv delovnega mesta zaposlenih pri organu. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je v zvezi s prvim delom zahteve organ prosilcu odgovor pripravil kljub temu, da je skladno s 4. členom ZDIJZ dolžan prosilcu omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo oziroma z njimi razpolaga, ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima, da bi s tem zadostil zahtevi prosilca. Organ z odgovorom v obliki, ki ga je zahteval prosilec, do uvedbe tega postopka ni razpolagal, ga pa je ustvaril z namenom ugoditve zahtevi prosilca. V zvezi z drugo zahtevo prosilca, je organ kljub temu, da je skladno s 4. členom ZDIJZ dolžan prosilcu omogočiti dostop le do informacij, ki že obstajajo oziroma z njimi razpolaga, ni pa dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima, pripravil tabelarični prikaz statističnih podatkov o desetih najmanj in desetih največ plačanih zaposlenih v zahtevanem obdobju. Organ je s tem, kljub temu, da s takšnim prikazom podatkov do uvedbe postopka ni razpolagal, poskušal v največji možni meri ugoditi zahtevi prosilca.

(4) Zoper odločbo št. 090-13/2023-10 z dne 25. 1. 2024 se je prosilec dne 26. 1. 2024 in dopolnjeno dne 2. 2. 2024 pritožil. IP ugotavlja, da je prosilec k pritožbi z dne 25. 1. 2024 priložil obrazec, ki se je nanašal na pritožbo zoper že odpravljeno odločbo št. 090-13/2023-4 z dne 15. 12. 2023. V dopolnitvi z dne 2. 2. 2024 je ponovno podal pritožbo, ki jo je podal že dne 25. 1. 2024 pri organu, priložil pa je nov obrazec. Ker iz navedenega obrazca z dne 2. 2. 2024 izhajajo navedbe, ki so enake kot v pritožbi, ki jo je organ odstopil IP, IP organu posebej ni pošiljal še naknadno poslanega obrazca. Iz pritožbe prosilca izhaja, da čeprav je organ zahtevi prosilca ugodil, prosilec še vedno ni prejel zahtevanih informacij. V zvezi z drugim delom zahteve je navedel, da je zahteval plačilne liste zaposlenih na občini, česar pa še vedno ni prejel. Poudarja, da zahteva zgolj informacije oziroma dokumente, s katerimi organ že razpolaga in obstajajo v materializirani obliki. V zvezi s prvo točko zahteve navaja, da je bil sklep o imenovanju za direktorja ……… razveljavljen za določen čas, zaradi ugotovitve, da je bil lastni zahtevek priznan. V prilogah pošilja različne listine s strani sodišč, iz katerih je razvidno, da je ………. pripoznal svoj lasten zahtevek. ……… je tožil komunalo Trbovlje, kjer je bil zaposlen, kot direktor podjetja in je hkrati preko odvetnika tožene stranke, ki ga je pooblastil prav on, pripoznal lasten zahtevek. To pa pomeni, da je ……… hkrati zastopal tako tožečo kot toženo stranko. Ali ne gre v tem primeru za protizakonito dejanje ali morda celo za kaznivo dejanje? Za razjasnitev dejstev, v prilogah pošilja prvo stran tožbe in ostale listine, iz katerih je razvidno, da je ………., ki je bil v tistem času tudi uradni direktor Komunale Trbovlje, hkrati zastopal tako toženo kot tožečo stranko. Zaradi teh njegovih ravnanj je imela oziroma še vedno ima Komunala Trbovlje nepotrebne dodatne stroške, ki jih trenutno žal plačujejo občani. Osebno meni, da mora te dodatne stroške, ki so in še bodo nastali Komunali Trbovlje, plačati prav ………., ki jih je povzročil s tem, da je brez vednosti nadzornega sveta pripoznal svoj lastni zahtevek, kljub temu, da za to ni imel nobenih pooblastil.

(5) Organ po prejemu pritožbe odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom, št. 090-13/2023-12 z dne 29. 12. 2023, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

(6) Po prejemu pritožbe je IP dne 6. 2. 2024, dne 14. 2. 2024 in dne 16. 2. 2024 pozival organ na dokumente oziroma pojasnila v zadevi, organ pa je nanje odgovoril dne 12. 2. 2024, dne 15. 2. 2024, dne 19. 2. 2024, dne 21. 2. 2024 in dne 22. 2. 2024.

Pritožba je delno utemeljena.

(7) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da v zadevi ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v dejavnost organa. Sporno med prosilcem in organom pa je, v delu, ki se nanaša na prvi del zahteve, ali organ z zahtevanimi informacijami razpolaga. Glede drugega dela zahteve pa, ali je organ v celoti ugodil zahtevi prosilca in mu omogočil dostop do zahtevanih informacij.

Glede prvega dela zahteve

(9) Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(10) S prvo zahtevo je prosilec organu postavil dve vprašanji; in sicer 1. Katere postopke je Občina Trbovlje, kot 100% lastnik Komunale Trbovlje, sprožila ali namerava sprožiti proti ……….. v povezavi z njegovim protizakonitim ravnanjem, ki so privedla do takratne razrešitve ……….? 2. Katere ukrepe je Občina Trbovlje že sprejela ali namerava sprejeti, da bi se izognila negativnim finančnim posledicam za občane v zvezi z odškodnino, ki jo zahteva gospod ……….? V izpodbijani odločbi je organ ugotovil, da z zahtevano informacijo iz 1. in 2. točke v smislu 4. člena ZDIJZ ne razpolaga. Organ z odgovorom oziroma pojasnilom, zakaj z zahtevano informacijo ne razpolaga, do uvedbe postopka ni razpolagal, ga pa je ustvaril z namenom ugoditve zahtevi prosilca. V izreku odločbe je pojasnil, zakaj z informacijami ne razpolaga. V zvezi s prvim vprašanjem je navedel, da bivši direktor javnega podjetja Komunala Trbovlje, d. o. o., gospod ……….., nikoli ni razveljavil sklepa o imenovanju gospoda ………. za direktorja javnega podjetja Komunala Trbovlje, d. o. o., ampak je takšen sklep sprejelo Okrožno sodišče v Ljubljani. Iz tega razloga niso točne navedbe gospoda ……….., da je šlo za protizakonito ravnanje ……... Glede na navedeno Občina Trbovlje zoper ……… ni vodila nobenega postopka, saj mu protizakonito ravnanje ni z ničemer dokazano. Glede drugega vprašanja je organ v izreku navedel, da je Občini Trbovlje znano, da poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani postopek ……… zoper javno podjetje Komunala Trbovlje, d. o. o. zaradi plačila odškodnine. Občini Trbovlje ni znano, da bi bil postopek zaključen in da bi bila ……. dosojena kakršnakoli odškodnina. Iz tega razloga Občina Trbovlje tudi ni sprejela nobenih ukrepov, s katerimi bi se izognila negativnim finančnim posledicam odškodnine, ki sploh še ni določena. V pritožbi prosilec vztraja pri svoji zahtevi. Kljub temu iz njegovih navedb ne izhaja, da trdi, da bi organ z določenimi informacijami razpolagal, a mu dostopa ne bi omogočil. Iz njegovih pritožbenih navedb izhaja, da se z organom ne strinja, da je bilo ravnanje ………. zakonito in da bi moral organ sprejeti določene ukrepe. Enako velja za drugo vprašanje, in sicer prosilec predvsem opozarja organ, da bodo nastale določene finančne posledice in sprašuje kakšno bo ukrepanje organa s tem v zvezi ter podaja svoje stališče, na koga bi moral organ preložiti finančno breme, ne navaja pa, da bi morali določeni dokumenti s tem v zvezi že obstajati.

(11) V obravnavani zadevi se IP ni pojavil noben dvom, da organ razpolaga z dokumentom, ki bi bil lahko predmet zahteve, vendar ga prosilcu ne želi posredovati, saj je organ pojasnil, kakšno stališče v zvezi z obravnavanima vprašanjema ima in da se po vsebini s stališči prosilca razlikuje. Meni, da protizakonito ravnanje ……….. ni bilo z ničemer dokazano, zato zoper obravnavanega organ ni vodil postopka in posledično s tem v zvezi informacije niso nastala. Prav tako Občina Trbovlje tudi ni sprejela nobenih ukrepov, s katerimi bi se izognila negativnim finančnim posledicam odškodnine, ker ta (še) ni določena.

(12) IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral v določeno smer ukrepati in zato razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(13) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

Glede drugega dela zahteve

(14) Z drugim delom zahteve je prosilec zahteval posredovanje podatkov o plačah zaposlenih na Občini Trbovlje za leto 2022 in 2023, za deset najbolje plačanih in desetih najslabše plačanih zaposlenih. Zahteval je posredovanje plačilnih list za posameznega zaposlenega, pri čemer ni zahteval celotnih plačilnih list, ampak je navedel, da zahteva: ime in priimek, delovno mesto, plačo z vsemi dodatki, ki jih zaposleni prejema (npr. dodatek za delovno dobo, dodatek za izmensko delo, regres, prevoz, malica, nadurno delo, dodatek za delovno uspešnost, povečan obseg dela, itd.). Organ prosilcu ni posredoval plačilnih list, ampak v tabelaričnem prikazu imena, priimke, tarifne razrede in plačne razrede za deset najbolje in deset najslabše plačanih zaposlenih za december 2021, december 2022 in december 2023, napotilo na uradni list, kjer so razvidni plačni razredi z bruto vrednostjo ter prikaz izpisa iz portala plač, kjer je razvidna šifra delovnega mesta in naziv delovnega mesta zaposlenih pri organu. V pritožbi je prosilec vztrajal, da je zahteval podatke iz plačilne liste.

(15) V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je zahteval plačilne liste in ne seznama zaposlenih. Je pa IP izhajal iz seznama po plačilnih razredih, do katerega je organ prosilcu omogočil dostop za identifikacijo 10 najbolje in 10 najslabše plačanih zaposlenih. Po prejemu plačilnih list je IP ugotovil, da so trije seznami za december 2021, december 2022 in december 2023 nepopolni s podatki glede tega, kdo so bili med 10 najbolje in najslabše plačanimi zaposlenimi za ostale mesece. V navedenem obdobju je bilo namreč po navedbah organa veliko kadrovskih sprememb (lokalne volitve, delo pripravnikov, ipd.), kar bi pomenilo, da bi bilo treba za ugotovitev, kdo so bili najbolje in najslabše plačani zaposleni po plačnih razredih v preostalih mesecih, analizirati podatke. IP je tako organ dne 16. 2. 2024 pozval, da pojasni, ali je iz podatkovne zbirke, ki se pri organu uporablja, mogoče pridobiti podatke (deset najbolje plačanih in deset najslabše plačanih za posamezni mesec po bruto plači) z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe ter da pojasni, s kakšnim postopkom oziroma ukazom organ lahko prikliče zahtevane podatke in da dostavi plačilne liste zaposlenih pri organu za deset najbolje plačanih in deset najslabše plačanih za posamezni mesec za leto 2022 in 2023 glede na podatek o bruto plači. Organ je na poziv IP pojasnil, da v informacijskem sistemu Grad lahko po posameznih mesecih pripravi seznam vseh zaposlenih, ki so razvrščeni glede na bruto znesek plače, kar pripravi na način, da z ukazom za »vrstni red« vnese pogoj »Višina bruto zneska«. Iz posredovanih seznamov za posamezni mesec »Pregled bruto izplačil« je razvidno, da so zaposleni razvrščeni glede na bruto znesek izplačil. Hkrati je organ posredoval tudi plačilne liste za navedene zaposlene.

(16) Po prejemu mesečnih seznamov zaposlenih in plačilnih list je IP ugotovil, da organ razpolaga z mesečnimi seznami zaposlenih, ki so razvrščeni glede na bruto plačo in s plačilnimi listi zanje. IP sicer ugotavlja, da je prosilec svojo zahtevo opredelil na način, da zahteva koliko posamezni zaposleni prejme kot plačilo. Slednji podatek, ki obsega vse v oklepaju navedene podatke (iz zahteve prosilca), je podatek »nakazilo na račun«, ki pa je varovan osebni podatek, saj je neto izračun odvisen od številnih osebnih okoliščin (olajšave za vzdrževane družinske člane, ipd.), ki so tudi za javne uslužbence varovani. V skladu z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/09, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSPJS) pa je javen podatek o skupni bruto plači, ki jo prejme zaposleni. Podatek o bruto plači, ki je na plačilni listi označen z oznako (Z080), tako v skladu z Uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 14/09 in nasl.) predstavlja seštevek plačila za redno delo, vseh dodatkov in nadomestil. IP je tako zaključil, da podatek o bruto plači predstavlja podatek, ki ga je zahteval prosilec. Z izrekom te odločbe je IP organu naložil, da prosilcu posreduje iz seznama »Pregled bruto izplačil«, za obdobje januar 2022 do december 2023, za prvih deset in zadnjih deset javnih uslužbencev na seznamu, plačilne liste za posamezen mesec, na katerih prosilcu omogoči dostop do: navedbe meseca plačila, navedbe imena in priimka zaposlenega, podatka o delovnem mestu in podatka o bruto plači. Ker je prosilec zahteval tudi podatek o nadomestilu za prevoz in malico, ki iz podatka o skupni bruto plači ni razviden, je IP naložil organu, da omogoči dostop tudi to tega podatka in do podatka o nadomestilu za delo od doma. Ker je o redni delovni uspešnosti in o regresu v zadevnem obdobju organ izdal ločeno plačilno listo (za julij 2022), je IP v izreku odločil, da organ omogoči dostop tudi do dokumenta RDU 01-06 2023 za mesec- julij 2023, iz katerega je razvidna redna delovna uspešnost in do dokumenta Poračun regresa 2022 – obdavčeno za mesec- oktober 2022, iz katerega je razviden regres.

(17) Glede na to, da je IP v obravnavanem primeru odločil, da informacije javnega značaja predstavljajo podatki, ki so po zakonu javni, v postopek ni pritegnil oseb, na katere se nanašajo informacije v prvi točki izreka te odločbe. Pri tem se IP sklicuje na a26.a člen ZDIJZ, na podlagi katerega je stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, kot je to v obravnavanem primeru. Z navedeno določbo je zakonodajalec institut stranske udeležbe (in s tem povezane stroške postopka) v ZDIJZ-F uredil specialno glede na splošno ureditev v zakonodaji, ki ureja upravni postopek (ZUP) in omogočil, da v primerih, kjer je podlaga za razkritje informacij v zakonu jasna in kakršnokoli drugačno zatrjevanje tretjih oseb ne more vplivati oz. spremeniti odločitve organa, ni obveze klicati v postopek oseb, na katere se podatki nanašajo. V teh primerih je namreč test tehtanja, v skladu z načelom sorazmernosti, med pravico do varovanja informacij (npr. osebnih podatkov,..) in pravico do prostega dostopa, izvedel že zakonodajalec in z jasno zakonsko določbo, da gre za javne podatke, dejansko izključil možnost tretjih oseb, da bi uveljavljale svoj osebni (dejanski) interes. Povedano drugače, s prvim odstavkom a26.a člena ZDIJZ je torej zakonodajalec zajezil klicanje tretjih oseb v postopek, kadar ti s svojo udeležbo ne morejo spremeniti oziroma vplivati na odločitev zavezanega organa, ki je dolžan odločati v skladu z zakonom, ki mu nalaga javnost podatkov. Če je torej podatek javen, ker tako določa zakon, kot je to v obravnavanem primeru, se izhaja iz domneve, da so tretje osebe s tem seznanjene.

(18) Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je pritožbi prosilca glede podatkov o plačah zaposlenih treba ugoditi in izpodbijano odločbo v 2. b) točki izreka odpraviti, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter odločiti, da mora organ prosilcu posredovati podatke kot je navedeno v izreku te odločbe. Pritožbo pa je IP zavrnil v delu, v katerem je prosilec tudi v pritožbi vztrajal, da bi moral organ z dokumenti razpolagati, čeprav informacija pri organu ne obstaja.

(19) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka