prosilec - Občina Trbovlje
+ -Številka: 090-323/2022
Kategorije: Poslovna skrivnost, Osebni podatek
POVZETEK:
Organ je prosilcu zavrnil vpogled v dokument revizije s posebnim forenzičnim pregledom za JAVNO PODJETJE KOMUNALA TRBOVLJE d.o.o., iz razlogov po 2., 3., 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je v delu dokumenta podana samo izjema od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V delu, v katerem je torej ugotovil obstoj varovanih osebnih podatkov, je IP organu naložil, da le-te prekrije. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.
ODLOČBA:
Številka: 090-323/2022/9
Datum: 2. 12. 2022
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi medija … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 11. 2022, zoper odločbo OBČINE TRBOVLJE, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju: organ), št. 090-10/2022-3 z dne 26. 10. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 9. 11. 2022 se delno ugodi in se odločba OBČINE TRBOVLJE, št. 090-10/2022-3 z dne 26. 10. 2022, delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu omogočiti vpogled v Revizijo s posebnim forenzičnim pregledom Javnega podjetja KOMUNALA TRBOVLJE, Končno poročilo, z dne 5. 10. 2022, na način, da v dokumentu prekrije:
- »KAZALO SLIK«, str. 3: podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe KOMUNALA TRBOVLJE, d.o.o. (v nadaljevanju: družba);
- »A. OSEBE IN NJIHOVE FUNKCIJE«, stran 7: podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb ter njihovih funkcijah, razen o imenih in priimkih direktorja oziroma nekdanjih direktorjev družbe in času njihove funkcije ter članov oziroma nekdanjih članov Nadzornega sveta družbe in času njihove funkcije, odvetnikov ter javnega uslužbenca organa in njegovi funkciji;
- »E. UGOTOVITVE«, stran 17 - 74:
• opombo na str. 17;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb ter delovnem mestu v besedilu na str. 18 (zgoraj in pod »Vir//«;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 20 - 21;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 22, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe, ter razlog odhoda imenovane fizične sebe v prvi vrstici drugega odstavka pod »E.2.3.«;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb na v besedilu str. 23;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb in naslovih elektronske pošte v besedilu na str. 24, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe v tem elektronskem sporočilu pod »Slika 2« in pri točki »E.2.8.«;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 25, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe, ter tudi podatek o naslovu elektronske pošte pod »Slika 4« in besedilo elektronskega sporočila v drugi vrstici na isti strani;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb in naslovih elektronske pošte v besedilu na str. 26, tudi pri zapisniku razgovora št. 20220926, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 27 ter druge podatke o podpisnikih elektronskih sporočil (delovno mesto, telefonska številka in naslov elektronske pošte), razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu in razlog odhoda fizične osebe v zadnji vrstici drugega odstavka pod »E.2.12.« na str. 28, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 29 – 30, tudi pri zapisniku razgovora št. 20220819 na str. 29 in št. 20220926 na str. 30, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 31, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe in člana Nadzornega sveta družbe ter javnega uslužbenca;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 32, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 34, fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe;
• podatke o imenu in priimku fizične osebe pod »Vir//« na str. 35 spodaj, razen o imenu in priimku tedanjega direktorja družbe na isti strani;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 37 - 47, tudi pri zapisniku razgovora št. 20220819 na str. 41 in št. 20220926 na str. 42 in 44, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe;
• podatke o imenih in priimkih fizičnih oseb v besedilu na str. 51 - 56, tudi pri zapisniku razgovora št. 20220926 na str. 53 - 54, razen o imenu in priimku fizične osebe v funkciji tedanjega direktorja družbe in članov nadzornega sveta ter javnega uslužbenca;
• podatke o imenu in priimku fizične osebe v besedilu na str. 61, pod »Vir//« pri točki »E.5.1.;
• podatke o imenu in priimku fizične osebe v besedilu na str. 70 – 71.«.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
Prosilec je od organa z zahtevo z dne 7. 10. 2022, na podlagi ZDIJZ, zahteval, za pripravo novinarskega prispevka, vpogled v dokument revizije s posebnim forenzičnim pregledom za JAVNO PODJETJE KOMUNALA TRBOVLJE d.o.o., Savinjska cesta 11A, Trbovlje (v nadaljevanju: KOMUNALA TRBOVLJE d.o.o.), ki ga je pripravila družba … (v nadaljevanju: zunanji izvajalec).
Organ je z odločbo št. 090-10/2022-3 z dne 26. 10. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca za dostop do zahtevanih podatkov zavrnil v celoti. Uvodoma je v obrazložitvi svoje odločbe povzel zahtevo ter izpostavil določbi prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, nato pa se je opredelil do izjeme varstva poslovne skrivnosti. Upoštevaje navedene določbe je organ ugotovil, da razpolaga z dokumentom Poročilo o reviziji s posebnim forenzičnim pregledom za JAVNO PODJETJE KOMUNALA TRBOVLJE d.o.o. (v nadaljevanju: Revizija), ki ga je na podlagi pogodbe št. 20220721, sklenjene 27. 7. 2022 (v nadaljevanju: Pogodba), pripravil izvajalec revizije. Nadalje je organ ugotovil, da se je Občinski svet Občine Trbovlje 5. 10. 2022 na 24. redni seji pri 19. točki dnevnega reda, ki je bila za javnost zaprta, seznanil s povzetkom Revizije in sprejel sklep, da poslovodstvo KOMUNALE TRBOVLJE, d.o.o., skladno z Odlokom o ureditvi statusa tega podjetja obravnava Revizijo in do njega zavzame stališče ter o stališču obvesti ustanovitelja. V nadaljevanju je organ izpostavil pojem poslovne skrivnosti po 2. členu Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[1] oziroma navedel posamezne določbe tega člena. Organ je ugotovil, da je Revizija v skladu z 10. členom Pogodbe opredeljena kot poslovna skrivnost in bi bilo razkritje protipravno, kot to določata 2. in 3. alineja drugega odstavka 5. člena ZPosS. Ker je organ torej ugotovil, da se zahteva nanaša na poslovno skrivnost in bi ugoditev le-tej pomenilo protipravno razkritje poslovne skrivnosti, je na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ vpogled v Revizijo prosilcu zavrnil. Zahtevo pa je organ preučil tudi z vidika 7. člena ZDIJZ in ugotovil, da je Revizija enovit dokument in zato delni dostop ni možen. Prav tako je organ ugotovil še izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj bi razkritje osebnih podatkov, navedenih v Reviziji, pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov nadziranih oseb v javnem podjetju KOMUNALA TRBOVLJE, d.o.o., v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotovil pa je tudi, da je treba zahtevo prosilca zavrniti še iz razloga po 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zahtevani dokument je namreč še vedno v postopku obravnave, saj se je Občinski svet kot ustanovitelj javnega podjetja z vsebino Revizije zgolj seznanil in jo pred dokončnim sprejemom posredoval v izjasnitev poslovodstvu javnega podjetja. Organ tako ocenjuje, da bi lahko razkritje povzročilo napačno razumevanje njene vsebine in motnje pri delovanju tako Občinskega sveta kot poslovodstva javnega podjetja. Organ je zato tudi pri presoji testa javnega interesa odločil, da se zahteva za vpogled v Revizijo zavrne. Organ je na koncu obrazložitve izpodbijane odločbe izpostavil še 39. člen Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava)[2], v skladu s katerim ima vsakdo pravico pridobiti informacijo javnega značaja, organ pa mora skladno z ZDIJZ zahtevo prosilca obravnavati na povsem enak način, kot bi jo obravnaval, če bi zahtevo podal katerikoli posameznik.
Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 9. 11. 2022 iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 237. člena ZUP ter IP predlagal, da izvede vse predlagane dokaze in pritožbi ugodi. Organ je namreč po mnenju prosilca napačno navedel dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, zaradi česar je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. V utemeljitev svojih navedb je izpostavil drugi odstavek in 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ter se pri tem skliceval na sodno prakso, konkretno na sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. I U 764/2015-27 in št. I U 865/2015-16, iz katerih izhaja, da se javna sredstva tolmači široko. Glede na to, da gre v zvezi z Revizijo za ugotavljanje vzrokov za povečanje stroškov ogrevanja oziroma komunalnih stroškov sploh, je izpodbijana odločba po oceni prosilca nepravilna in nezakonita že iz tega razloga, določanje izjeme od dostopa zaradi varstva poslovne skrivnosti pa tako pravno nemogoče. Ob tem po mnenju prosilca ne gre prezreti niti dejstva, da je organ naročil izdelavo Revizije pri zunanjemu izvajalcu ter mu za storitev že tudi plačal iz proračuna, kar pomeni, da gre za informacijo javnega značaja, ki je bila plačana iz javnih sredstev. Prosilec pa nadalje meni tudi, da je treba izpodbijano odločbo podredno odpraviti in spremeniti tudi zato, ker poslovna skrivnost ne ustreza vsebinskim kriterijem po področni zakonodaji. Za izjemo od prostega dostopa z namenom varovanja poslovne skrivnosti je potrebno zadostiti subjektivnemu in objektivnemu kriteriju. Iz Zapisnika 4. izredne seje z dne 30. 6. 2022 izhaja, da je Občinski svet sprejel sklep št. 576, skladno s katerim je bilo odločeno, da se izvede posebna revizija s forenzičnim pregledom KOMUNALE TRBOVLJE, d.o.o. s točno opredeljenimi nalogami o tem, kaj naj forenzični pregled vsebuje (strani 7 – 8 zapisnika). Pri tem ni bil sprejet sklep Občinskega sveta, da je vsebina forenzičnega pregleda opredeljena kot poslovna skrivnost po 2. členu ZPosS. Subjektivni kriterij tako ni izkazan. Iz izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je organ z revizijsko hišo sklenil pogodbo, ki vsebuje določbo o tem, da bo dokument, ki ga bo revizijska hiša pripravila, poslovna skrivnost. Predstavniki organa, ki so z revizijsko hišo sklenili pogodbo, so s tovrstnim ravnanjem prekoračili vsebino sklepa, sprejetega na 4. izredni seji Občinskega sveta 30. 6. 2022, saj za takšno vsebino pogodbe ni bilo podlage, Občinski svet je bil z vsebino pogodbe glede dela poslovne skrivnosti seznanjen šele na seji 6. 10. 2022. Glede na objektivni kriterij poslovne skrivnosti župan ne more biti imetnik poslovne skrivnosti, temveč je lahko v konkretni zadevi imetnik poslovne skrivnosti edino kolektivni organ – Občinski svet kot najvišji organ odločanja, ki je izdelavo forenzičnega pregleda tudi naročil. Občinski svet kot kolektivni organ bi moral za izpolnjevanje objektivnega kriterija poslovne skrivnosti po obravnavi gradiva na seji 6. 10. 2022 sprejeti razumne ukrepe za nadaljnje ohranjanje poslovne skrivnosti, oziroma v primeru nestrinjanja s predlogom predstavnikov organa, da se podatek vodi kot poslovna skrivnost, informacije razkriti javnosti, pa tega ni storil. Za utemeljitev objektivnega kriterija pa je po oceni prosilca potrebno izkazati nastanek škode, pri čemer je potrebno, da je škoda občutna in verjetno izkazana, do česar pa se organ v izpodbijani odločbi ni podrobneje opredelil. Ni namreč jasno, kakšna škoda bi lahko nastala z razkrivanjem informacij javnega značaja javnega podjetja. Po mnenju prosilca torej kriterij izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izkazan. V zvezi z izjemo varstva osebnih podatkov je prosilec izpostavil sodno prakso, ki je po njegovem mnenju jasna in po kateri posameznik, ki prejme sredstva od kateregakoli organa javnega sektorja in njegovega zavezanca pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ne more pričakovati, da bo njegovo ime, priimek, višina prejemkov in delovanje v podjetju sodilo med varovane podatke. Posledično po mnenju prosilca ne gre za kršenje osebnih podatkov. Glede na to, da se izpodbijana odločba nanaša ravno na porabo javnih sredstev v javnem podjetju, ki je povezana z velikimi podražitvami komunalnih sredstev in za občane ne pomeni neznatnih podražitev (ki je odvisna od draginje), in je torej povezana z neekonomičnim ravnanjem z javnimi financami zaposlenih v javnem podjetju, je interes javnosti za razkritje podatkov, vključno z osebnimi podatki zaposlenih. Podredno pa je po mnenju prosilca treba pritožbi delno ugoditi tako, da se prosilcu z anonimizacijo omogoči delni dostop. V nadaljevanju se je prosilec opredelil tudi do izjeme od dostopa po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedel je, da glede na ustaljeno prakso v predmetni zadevi niso kumulativno izpolnjeni vsi trije pogoji, ki morajo biti izpolnjeni. Informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ namreč po oceni prosilca predstavlja kakršna koli vsebina – informacija v materializirani obliki, tudi če je v fazi nezaključenega dokumenta, osnutka, neformalnega zapisa, zabeležke ipd. V zvezi z navedbami organa, da zahtevanega dokumenta ni mogoče razkriti, ker organ še ni prejel končnega mnenja, pa je navedel, da le-tega niti ne zahteva. Zahteva namreč strokovno mnenje, torej forenzično preiskavo, in ne končnega mnenja organa. Avtor študije je zunanji izvajalec, pri čemer organ ni predviden kod (so)avtor oziroma (so)pripravljavec, niti ni predvideno, da bi organ dokument dopolnjeval sam. Že po naravi stvari torej dokument ni v postopku izdelave pri organu in zato ta pogoj ni izkazan. Morebitno napačno razumevanje dokumenta v javnosti ne šteje za zadosten razlog, saj se da nevarnost napačnega razumevanja odpraviti na druge načine (npr. ustrezna pojasnila, novinarska konferenca, ipd). Dejstvo, da bi izsledki Revizije povzročili pritisk javnosti na organ, pa ni upoštevno. Takšni pritiski so namreč legitimni. Kadar gre za informacije, ki se nanašajo na področja delovanja v javnem interesu (npr. poraba javnih sredstev, vplivi na okolje, javno zdravje, ipd), mora organ ravnati še posebej transparentno. Tako izhaja tudi iz prakse IP. Prosilec je zaključil, da je organ opravil povsem napačen škodni test, pri čemer je izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ povsem napačno enačil in obrazložil skupaj z izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sodna praksa je jasna, pri obeh izjemah se opravlja drugačen škodni test, pri čemer testov ni enačiti, še manj pa ju utemeljiti enega z drugim. V zvezi z izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je prosilec izpostavil, da morata biti prav tako kumulativno izpolnjena oba pogoja. Edina pravno upoštevna škodna posledica je nastanek motenj pri delovanju organa, pri čemer ne gre za škodo v civilnopravnem pomenu, ampak izogibanje negativnim posledicam na učinkovito delo internih organov, torej delo izven sodnih postopkov. Zadrega organa zaradi neprijetnosti zaradi razkritja, kako deluje, ne šteje za pravno upoštevno motnjo, ki bi izjemo opravičevala. Organ bi moral za ustrezno utemeljitev konkretno dokazati, kakšna motnja oziroma nevarnost pri delovanju organa bi nastala, česar pa ni storil. Ker kriteriji obeh izjem niso izkazani, je po mnenju prosilca treba izpodbijano odločbo razveljaviti tudi v tem delu.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-10/2022-5 z dne 14. 11. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, sklep z dne 12. 10. 2022 in izpodbijano odločbo.
Organ je na poziv IP naknadno posredoval Revizijo s posebnim forenzičnim pregledom Javnega podjetja KOMUNALA TRBOVLJE, Končno poročilo, z dne 5. 10. 2022, in Pogodbo št. 20220721 z dne 27. 7. 2022 (v nadaljevanju: Pogodba).
Pritožba prosilca je delno utemeljena.
Meje preizkusa s strani pritožbenega organa
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.
IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ razpolaga v materializirani obliki z zahtevano Revizijo, saj jo je zaradi reševanja predmetne pritožbene zadeve posredoval IP. IP pa ugotavlja tudi, da gre v obravnavanem primeru za zavezanca po ZDIJZ, ki je kot organ zavezan po 1. členu ZDIJZ na celotnem področju svojega delovanja.
IP tako zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.
Prav tako je v obravnavanem primeru šteti, da KOMUNALA TRBOVLJE, d.o.o., na katero se nanaša Revizija, kot javno podjetje in pravna oseba javnega prava, sodi med organe iz 1. člena ZDIJZ. V zvezi s slednjim je treba upoštevati naslednje:
- Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju: ZGJS)[3] je predvidel možnost zagotavljanja gospodarske javne službe v javnem podjetju ter pri tem predpisal temeljne značilnosti in dejavnosti. Nadalje je ugotoviti, da je KOMUNALO TRBOVLJE, d.o.o. ustanovila občina z oblastnim aktom zaradi izvajanja obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb. Aktualni ODLOK O UREDITVI STATUSA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA TRBOVLJE, D.O.O. (v nadaljevanju: Odlok)[4] med drugim določa, da je javno podjetje ustanovljeno z namenom opravljanja obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb ter drugih dejavnosti skladno s tem odlokom (drugi odstavek 1. člena Odloka) ter da na območju občine Trbovlje opravlja obvezne in izbirne gospodarske javne službe ter druge dejavnosti na način in pod pogoji, ki jih določajo zakoni, odloki ustanovitelja in drugi predpisi (prvi odstavek 10. člena Odloka). Javno podjetje tako na območju organa opravlja kot izbirno javno službo dejavnost distribucije toplote (10. člen Odloka). Poleg tega pa so javnemu podjetju z Odlokom dodeljena posamezna javna pooblastila (7. člen Odloka).
- Dejavnost KOMUNALE TRBOVLJE, d.o.o., je izrazito v javnem interesu, saj opravlja naloge na področju izvajanja gospodarskih javnih služb, ki so nedvomno namenjene zadovoljevanju javnih potreb. Pri zagotavljanju javnih dobrin je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb (drugi odstavek 2. člena ZGJS), kar izhaja tudi iz Odloka (tretji odstavek 11. člena Odloka)[5]. Tudi iz financiranja dejavnosti javnega podjetja izhaja, da gre v večjem delu za javna sredstva, saj se primarno financira s ceno storitev javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje, z nadomestilom stroškov za priključitev na infrastrukturna omrežja, z nadomestilom stroškov vzpostavitve in vodenje katastra gospodarske javne službe, z drugimi prispevki in javnimi dajatvami, ki jih skladno z zakonom in tem odlokom predpiše ustanovitelj ali državni organi, iz drugih namenskih sredstev proračuna ustanovitelja, iz državnega proračuna, s prodajo blaga in storitev, ki jih nudi javno podjetje ter iz drugih virov (39. člen Odloka). V določenih primerih krije izgubo podjetja organ kot ustanovitelj podjetja (48. člen Odloka).
- Ustanovitelj in 100% družbenik je organ, ki svoje pravice izvršuje preko organov nadzora in upravljanja na način, ki je določen z Odlokom (6. člen). Poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev ni dopustno prenesti na pravne osebe zasebnega prava ali na druge osebe javnega prava, katerih poslovni delež je v lasti oseb zasebnega prava (tretji odstavek 13. člena Odloka). Ustanoviteljske pravice ustanovitelja javnega podjetja izvršuje občinski svet ustanovitelja in župan občine (18. člen Odloka). V skladu z Odlokom sprejme organ kot ustanovitelj na predlog direktorja razvojni program in letni plan, za učinkovito zagotavljanje javnih dobrin in uspešno poslovanje javnega podjetja (37. člen). Nadzorni svet, v katerem ima večino organ, npr. nadzira vodenje poslov podjetja, pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje, zaloge blaga in druge stvari, …, pri čemer lahko od direktorja zahteva kakršne koli informacije, potrebne za izvajanje nadzora (22. člen Odloka).
Na podlagi zgoraj navedenih kriterijev (ustanovitveni akt, dejavnost in pravice ustanovitelja), ki se uporabljajo za presojo, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, IP brez dvoma ugotavlja, da je KOMUNALA TRBOVLJE, d.o.o., oseba javnega prava, osebe javnega prava pa so skladno s 1. členom ZDIJZ v celoti zavezanke za posredovanje informacij javnega značaja.[6]
Ker je organ zavrnil dostop do zahtevane Revizije na podlagi izjem po 2., 3., 9 in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme poslovne skrivnosti.
Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1)[7] pa nadalje v 39. členu določa, da se za poslovno skrivnost štejejo informacije, ki izpolnjujejo zahteve za poslovno skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja poslovne skrivnosti. ZGD-1 tako napotuje na določbe Zakona o poslovni skrivnosti (v nadaljevanju: ZPosS)[8], ki so začele veljati 20. 4. 2019. Glede na to, da je presojani dokument v obravnavanem primeru nastal po uveljavitvi ZPosS (in sicer je označen z datumom 5. 10. 2022), je IP pri presoji poslovne skrivnosti upošteval določbe ZPosS.[9]
Upoštevaje kriterije, ki morajo biti po prvem odstavku 2. člena ZPosS podani kumulativno, da lahko podatke opredelimo kot poslovno skrivnost, IP ugotavlja, da ti kriteriji, v obravnavanem primeru niso izpolnjeni v celoti in tako Revizije ni mogoče označiti kot poslovno skrivnost. Poslovna skrivnost pomeni namreč strokovno znanje in izkušnje ter dragocene poslovne informacije, ki imetnikom omogočajo večjo konkurenčnost in uspešnost na trgu ter s tem povečujejo donosnost, zaradi česar je v interesu imetnikov poslovnih skrivnosti, da te ostanejo nerazkrite oziroma zaupne,[10] tega pa po oceni IP pri predmetnih podatkih ni mogoče ugotoviti.
V zvezi s kriterijem »tržne vrednosti« je predlagatelj zakona v predlogu zakona zapisal: »Strokovno znanje, izkušnje ali informacije morajo imeti dejansko ali potencialno tržno vrednost. Šteje se, da imajo tako strokovno znanje in izkušnje ali informacije tržno vrednost takrat, kadar je verjetno, da bi njihova nedovoljena pridobitev, uporaba ali razkritje škodovalo interesom osebe, ki ima nad njimi zakonit nadzor (škodovala znanstvenemu ali tehničnemu potencialu te osebe, njenim poslovnim ali finančnim interesom, strateškim pozicijam ali konkurenčni sposobnosti.«.[11] V zakonu torej pojem tržne vrednosti ni definiran, predlagatelj zakona pa je v komentarju k predlogu drugega člena dokazno oceno zahtevanega pogoja usmeril v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Povedano drugače, o »tržni vrednosti« informacij lahko govorimo takrat, kadar bi njihovo razkritje škodovalo konkurenčni sposobnosti poslovnega subjekta, finančnim in poslovnim interesom, ipd. »Tržna vrednost« torej ni mišljena zgolj kot nek »znesek«, ki bi ga poslovni subjekt na trgu dosegel s strokovnim znanjem, izkušnjo ali poslovno informacijo, temveč kot izkaz konkretne opredelitve do dejanske ali potencialne škode, ki bi poslovnemu subjektu nastala z razkritjem strokovnega znanja, izkušenj ali poslovne informacije.
IP po vpogledu v Revizijo ugotavlja, da ta obsega posamezna dejstva in podatke, ki se nanašajo na del poslovanja javnega podjetja in podatke izvajalca revizije v zvezi s temi podatki (ugotovitve, priporočila, …). Ugotoviti gre, da se predmetni podatki nanašajo na nabavo zemeljskega plina in emisijskih kuponov ter prodajo električne energije, pri čemer javno podjetje opravlja izbirno gospodarsko javno službo oskrbe s toplotno energijo, ki zajema proizvodnjo in distribucijo toplotne energije, z vidika posledic odločitev za samo poslovanje javnega podjetja. V obravnavanem primeru gre torej za podatke, ki so relevantni z vidika poslovanja javnega podjetja in osebe javnega prava v zvezi z izvajanjem dejavnosti v javnem interesu, zato teh podatkov ne gre opredeliti kot podatkov, katerih razkritje bi imelo negativen vpliv na konkurenčnost javnega podjetja na trgu, kar je bistvo kriterija »tržne vrednosti«. Tudi v primeru, da se podatki nanašajo le na del poslovanja javnega podjetja, kot v obravnavanem primeru, so rezultati tega poslovanja dejansko relevantni za poslovanje javnega podjetja kot celote, kot to izhaja iz predmetne zadeve.
Navedeno potrjuje tudi sklep Občinskega sveta organa. Iz Revizije in sklepa Občinskega sveta organa z dne 30. 6. 2022[12] je namreč razvidna odločitev organa kot ustanovitelja in edinega lastnika javnega podjetja, da se zaradi negativnega poslovanja javnega podjetja opravi revizija:
- o pregledu poslovanja javnega podjetja v obdobju 1. 1. 2021 – 30. 6. 2022 z namenom razjasnitve okoliščin glede nakupa, in sicer z vidika ugotovitve primernosti, smotrnosti in ustreznosti sprejemanja odločitev ter sklepanja poslov s pravno formalnega vidika in ekonomske upravičenosti;
- o pregledu finančnega stanja javnega podjetja na dan 30. 6. 2022;
- o preučitvi delovanja odgovornih oseb za nastale izgube v letu 2021, ki bi razjasnila morebitno oškodovanje podjetja v tem času, tako vodstva podjetja kot tudi Nadzornega sveta;
- o pregledu realizacije plana investicij za leto 2021;
- o pregledu zmožnosti financiranja investicij, ter
- oceno likvidnosti in solventnosti družbe v letih 2022 – 2023.
IP pa pripominja še, da je treba pri opredelitvi javnega podjetja in s tem zavezanca po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ izhajati iz pridevnika »javno«. Za terminom javno podjetje se skriva nekaj drugega kot je običajna gospodarska družba, za javna podjetja velja namreč drugačen, to je javnopravni režim.[13]
IP tako ni sledil navedbam organa, da je v obravnavanem primeru podana poslovna skrivnost. Poleg tega mora biti opredelitev poslovne skrivnosti z vidika materialnih določb 2. člena ZPosS konkretna, do tega vprašanj pa se organ v izpodbijani odločbi ni v ničemer opredelil konkretno. Ne zadostujejo namreč pavšalne navedbe organa, da je Revizija v skladu z 10. členom Pogodbe opredeljena kot poslovna skrivnost in bi bilo razkritje protipravno, kot to določata 2. in 3. alineja drugega odstavka 5. člena ZPosS. Kot že navedeno, je predlagatelj zakona zapisal, da je dokazna ocena »tržne vrednosti« usmerjena v izkazovanje »škode«, ki je logično na strani tistega, ki poslovno skrivnost zatrjuje. Tako pa izhaja tudi iz sodne prakse.[14]
Ker IP ocenjuje, da ni podan že eden od kriterijev, ki morajo biti podani kumulativno, se nadalje ni opredeljeval do drugih kriterijev za opredelitev poslovne skrivnosti.
Poleg tega IP ugotavlja, da predstavlja Revizija podatke o porabi javnih sredstev. Torej tudi v primeru, da bi bila v obravnavanem primeru podana izjema varstva poslovne skrivnosti, bi bila ta presežena, ker gre za podatke, ki se ne morejo določiti kot poslovna skrivnost po tretjem odstavku 2. člena ZPosS. Gre torej za podatke o porabi javnih sredstev po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar pomeni, da volja organa na njihovo razkritje nima vpliva, ker predstavljajo absolutno javne podatke.
Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev torej ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi, kot sledi.[15]
Zahtevani podatki v obravnavanem primeru sicer ne vsebujejo podatkov, ki bi izkazovali zgolj neposredno porabo javnih sredstev, vendar je treba upoštevati, da je vsebina teh podatkov tesno povezana s področjem izvajanja javne službe in poslovanjem javnega podjetja kot celote. Razpolaganje s sredstvi javnega podjetja ima nedvomno posledice za izvajanje javne službe, pozitivne ali negativne. Kot izhaja iz Revizije, so imele odločitve poslovodstva določen vpliv na poslovni izid javnega podjetja v letih 2021 – 2022, tudi na investicije javnega podjetja, zato je treba pojem porabe javnih sredstev šteti širše tudi v obravnavanem primeru. IP tako ocenjuje kot relevantne vse podatke o dejstvih in okoliščinah, ki so zunanjega izvajalca pripeljale do določenih ugotovitev v okviru predmetnega končnega poročila oziroma Revizije.
Nadaljnji argument za razkritje predmetnih podatkov je tudi dejstvo, da je organ pri razpolaganju s premoženjem zavezan postopati po Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: ZSPDSLS-1)[16]. Le-ta v 8. in 9. členu kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. Ravnanje s stvarnim premoženjem je javno, če zakon ne določa drugače, ki pa za obravnavani primer IP ni znan. V obravnavanem primeru je organ s Pogodbo o poslovnem najemu javne infrastrukture in izvajanju GJS in Pogodbo o poslovnem najemu za opravljanje izbirnih GJS pooblastil Komunalo Trbovlje, d.o.o. za vodenje investicij v obnovo obstoječe infrastrukture. Tudi s tega vidika predmetni podatki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev in so kot taki v javnem interesu. Javno podjetje mora namreč ustrezno skrbeti za javno infrastrukturo, odločitve vodstva pa lahko negativno vplivajo tudi na ta del poslovanja oziroma investicije javnega podjetja.
IP na tem mestu ponovno poudarja, da je KOMUNALA TRBOVLJE, d.o.o., kot javno podjetje in oseba javnega prava zavezanec po ZDIJZ na vseh področjih, ki so kakorkoli povezana z javnopravnim delovanjem, oziroma se nanašajo na dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu, ter so regulirane z javnopravnimi predpisi, ki javno podjetje zavezujejo.
IP se tako do testa interesa javnosti, ki sta ga izpostavila organ in prosilec, ne opredeljuje, ker pri t.i. absolutno javno dostopnih podatkov test interesa javnosti ni predviden. Iz določb 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitne izjeme od dostopa po 2., 3., 9 in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ne glede na to pa IP pripominja, da mora biti test interesa javnosti konkretno obrazložen glede na okoliščine konkretnega primera, česar organ v obravnavanem primeru ni storil. Pritrditi pa je tudi navedbam prosilca, da napačno razumevanje vsebine Revizije pri tehtanju interesa javnosti ni razlog za zavrnitev dostopa do le-te.
Ne glede na izpostavljeno določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa se IP v nadaljevanju, v zvezi z utemeljitvijo organa v izpodbijani odločbi, na kratko opredeljuje še do izjem od dostopa po 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru za Revizijo ni mogoče uveljaviti izjeme dokumenta v izdelavi po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Elementi, ki morajo biti po navedeni določbi ZDIJZ in 4. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[17] izpolnjeni pri tej izjemi, v obravnavanem primeru namreč nedvomno niso podani.
Revizijo je namreč pripravil zunanji izvajalec v obliki končnega poročila in predstavlja kot taka končni dokument, podpisan in posredovan s strani pristojnih oseb, organu kot naročniku. Dokument torej ni več v postopku nastajanja, ker ni več v postopku izdelave in posvetovanja pri zunanjemu izvajalcu, ampak gre za podpisano končno verzijo dokumenta, z ugotovitvami in priporočili zunanjega izvajalca glede na prejete in javno dostopne podatke. V primeru, ko dokument ni več v postopku izdelave in ni več predmet posvetovanja, ampak je predmet posvetovanja le njegova vsebina pri drugem subjektu, nedvomno ne gre za izjemo dokumenta v nastajanju. Ker morajo biti izpolnjeni vsi trije pogoji iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ hkrati, IP obstoja zadnjega pogoja ni niti preverjal, saj je zaključil, da izjema iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pri Reviziji ni podana. Ob tem pa IP opozarja še na stališče iz prakse, po kateri vsaka različica dokumenta, torej vsak osnutek dokumenta, s katerim organ razpolaga, predstavlja samostojno informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer ne glede na to, da vsebina dokumenta morebiti še ni sprejeta kot končno besedilo dokumenta. Vsaka takšna različica končnega dokumenta namreč predstavlja samostojno informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki jo je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.
Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Organ se v izpodbijani odločbi do pogojev, ki morajo biti izpolnjeni pri tej izjemi, tudi ni v ničemer konkretno opredelil. Skupne navedbe za obe izjemi od prostega dostopa, po 9. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da je dokument še vedno v postopku obravnave, saj se je Občinski svet kot ustanovitelj javnega podjetja z vsebino Revizije zgolj seznanil in jo pred dokončnim sprejemom posredoval v izjasnitev poslovodstvu javnega podjetja, so povsem pavšalne in ne konkretizirajo pogojev, ki bi jih morale za omejitev dostopa do Revizije. Tudi ocena, da bi lahko razkritje povzročilo napačno razumevanje vsebine in motnje pri delovanju tako Občinskega sveta kot poslovodstva javnega podjetja, je povsem nezadostna za utemeljitev t.i. škodnega testa. Upoštevati pa je treba tudi to, da je trditveno in dokazno breme izključno na strani organa. Tako izhaja tudi iz sodne prakse.[18] Poleg tega IP pripominja, da je bila Revizija s strani organa naročena ravno zaradi napačnih ravnanj oziroma odločitev odgovornih oseb javnega podjetja, ki so imele določene zunanje posledice. Že iz tega vidika ni mogoče vsebine Revizije opredeliti kot notranjega delovanja organa in javnega podjetja, še posebej ne kot notranjega delovanja organa, na katerega se dokument po vsebini sploh ne nanaša.
Poleg navedb pri posameznih izjemah od prostega dostopa pa IP opozarja še na dejstvo, na katerega je opozoril že prosilec. Revizija tudi sama predstavlja dokument, za katerega so bila porabljena javna sredstva. Nedvomno so pri tem ugotovitve in priporočila zunanjega izvajalca še kako pomemben podatek o njegovem opravljenem delu za organ kot naročnika. S tem namenom je bila revizija tudi naročena . Ob tem IP dodaja še, da že iz uvodnih navedb Revizije izhajajo dejstva, da je zunanji izvajalec opravil pregled in ugotovitve izključno na podlagi dokumentacije, elektronskih podatkov in informacij, pridobljenih v okviru razgovorov ter rezultatov pregleda javno dostopnih informacij. Pa tudi dejstvi, da je bila Revizija pripravljena izključno za namen, določen v Pogodbi, in da ne gre za avtorsko delo.
Ker obsega Revizija osebne podatke, se IP opredeljuje še do izjema varstva osebnih podatkov.
Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov[19]. Ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[20] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več).
V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da predstavljajo podatki o imenih in priimkih posameznih fizičnih oseb, njihovem položaju oziroma delovnem mestu, podpisu ter elektronskem naslovu in telefonski številki nedvomno osebne podatke. Prav tako predstavlja osebne podatke tudi elektronska komunikacija, ki se nahaja v Reviziji, pri čemer je treba ugotoviti, ali gre za poslovno ali zasebno komunikacijo, kar je eden izmed odločilnih argumentov, ko govorimo o tajnosti občil po 37. členu Ustave.[21]
IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh osebnih podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6.
IP v obravnavanem primeru ugotavlja:
- Zakonito podlago za razkritje posameznih osebnih podatkov javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, in sicer 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Tako v presojanih dokumentih niso varovani podatki o imenu in priimku javnega uslužbenca, pa tudi ne o njegovi funkciji v okviru javnega podjetja oziroma njegovem delovnem mestu pri organu. Na podlagi 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je z vidika porabe javnih sredstev javno dostopen tudi podatek o imenu, priimku, funkciji in podpisu obeh podpisnikov Revizije.
- Ni pravne podlage za razkritje podatkov, na podlagi katerih so zaposleni v javnem podjetju oziroma v drugih podjetjih oziroma družbah določeni oziroma določljivi. Ne gre namreč za javne uslužbence. Enako velja tudi za podatke, ki se nanašajo na njihove osebne okoliščine.
- Niso varovani podatki o imenu, priimku in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije[22] in Zakona o sodnem registru[23]. Javni so torej osebni podatki fizičnih oseb, ki se nanašajo na opravljanje njihove funkcije direktorja javnega podjetja ali družbe, pa tudi na opravljanje funkcije člana nadzornega sveta javnega podjetja. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa tudi navedba okoliščin opravljanja njihove funkcije v predmetni zadevi.
- Podatki o službeni telefonski številki in službenem naslovu elektronske pošte praviloma niso prosto dostopni, ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni sektor. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[24] Če posamezen subjekt objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne.
- Pri elektronski komunikaciji ne gre za varovane osebne podatke, ko gre za poslovno komunikacijo, kot v obravnavanem primeru. Gre torej za »poslovno« komunikacijo, povezano s porabo javnih sredstev. Ustrezno pravno podlago za njihovo posredovanje javnosti prav tako predstavlja določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Upoštevaje navedeno je IP v obravnavnem primeru odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe in organu naložil prekritje posameznih varovanih podatkov. IP je tako odločil o delnem dostopu do Revizije, upoštevaje 7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe.
Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ni ugotovil.
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. IP je tako skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP izpodbijano odločbo v delu odpravil in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (zaradi varstva osebnih podatkov).
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[25] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Uradni list RS, št. 22/19.
[2] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a.
[3] Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40.
[4] Sprejet na 23. redni seji 22. 6. 2022 Občinskega sveta Občine Trbovlje.
[5] Javno podjetje namreč lahko opravlja poleg dejavnosti iz 10. člena tudi vse druge posle, ki so potrebni za njegov obstoj in opravljanje dejavnosti oziroma ki pripomorejo k izvajanju gospodarske javne službe in boljši izkoriščenosti kapacitet, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti
[6] Pravna teorija in upravnosodna praksa sta v zadevah dostopa do informacij javnega značaja opredelili več kriterijev, ki so pomembni za opredelitev javnopravnega oziroma zasebnopravnega statusa pravne osebe. Med te kriterije med drugim spadajo način ustanovitve, namen delovanja, morebitno izvajanje javnih nalog, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja in narava funkcij oziroma delovanja ter način financiranja (npr. odločba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010, in dr. Rajko Pirnat, Vrsta in značilnosti pravnih oseb: Pravne osebe javnega prava, sistem ali kaos, Podjetje in delo 1999, str. 910). V zvezi s tem je sodna praksa v svojih odločitvah še posebej poudarila, da izpolnjevanje nobenega od naštetih (ali ostalih podobnih) kriterijev ne daje enopomenskega odgovora o statusu pravne osebe, temveč so ti kriteriji le pripomoček pri presoji, ali je mogoče v konkretnem obravnavanem primeru ugotoviti dovolj veliko koncentracijo javnopravnih značilnosti subjekta, da ga je mogoče šteti za osebo javnega prava (Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1503/2015-16). Povedano drugače, pravnoorganizacijska oblika posameznega subjekta (v obravnavanem primeru npr. d.o.o.) je povsem irelevantna, če so podani drugi kriteriji, ki takšen subjekt uvrstijo med osebe javnega prava. Kot temeljni opredelilni element pravne osebe se najpogosteje navaja ustanovitveni akt, ki je pri pravni osebi javnega prava zakon ali drug oblastni akt (npr. uredba, odlok). Poleg tega kriterija, se kot opredelilni kriteriji navajajo še izvajanje javnih pooblastil, izvajanje javnih nalog, uporaba prisilnih sredstev, obvezno članstvo (če gre za člansko obliko), obvezni obstoj, vpliv države na upravljanje ipd … Vse kriterije je potrebno obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora.
[7] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.
[8] Uradni list RS, št. 22/19.
[9] Če bi dokument nastal pred uveljavitvijo tega zakona, bi IP upošteval določbe 39. in 40. člena ZGD-1.
[10] Komentar k 2. členu Predloga zakona o poslovni skrivnosti, ki je javno dostopen na spletnih straneh Državnega zbora.
[11] Enako je zapisano v Direktivi 2016/943.
[12] Javno dostopen na spletnih straneh organa: https://www.trbovlje.si/objava/650660.
[13] Ferk Petra, Javno podjetje med gospodarsko družbo in osebo javnega prava, Pravna praksa, 2007, številka 34, stran 22, GV založba, d.o.o., 6. 9. 2007.
[14] Tako upravno sodna praksa, ki se sicer nanaša na določbe ZGD-1, ki so veljale pred uveljavitvijo ZPosS, vendar pravno vprašanje po mnenju IP ostaja enako, npr. sodbe, št. U 284/2008 z dne 27. 5. 2009, št. U 1276/2008 z dne 11. 2. 2010, št. I U 1132/2015 z dne 27. 1. 2016.
[15] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.
[16] Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18.
[17] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.
[18] Npr. Sodba Upravnega sodišča št. I U 1837/2014 z dne 11. 2. 2026.
[19] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[20] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.
[21] Sodba Upravnega sodišča št. I U 1551/2011 z dne 18. 1. 2012.
[22] Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.
[23] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.
[24] Npr. odločba IP št. št. 090-119/2015 in št. 090-267/2017. Tako tudi mnenje MJU, dostopno na:
[25] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.