prosilec - Občina Trbovlje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper zavrnilno odločbo Občine Trbovlje, s katero je ta zavrnila dostop do dokumentacije v zvezi z imenovanjem ravnateljev osnovnih šol. IP je takšnemu stališču sledil, ker je ugotovil, da na dan izdaje izpodbijane odločbe (še) ni šlo za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, podatki o neizbranih kandidatih pa so varovani osebni podatki, za katere ni pravne podlage, da bi jih posredovali javnosti.

ODLOČBA:

Številka: 090-199/2022/6

Datum: 7. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………..(v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 6. 2022, zoper odločbo Občine Trbovlje, Mestni trg 4, 1420 Trbovlje (v nadaljevanju organ), št. 090-7/2022-2 z dne 1. 6. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 6. 6. 2022 zoper odločbo Občine Trbovlje št. 090-7/2022-2 z dne 1. 6. 2022 se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je pri organu dne 17. 5. 2022 vložil naslednjo zahtevo za informacije javnega značaja:

1. Prosim, da mi posredujete dokumentacijo, s katero je kandidatka ………….kandidirala za ravnateljico OŠ Ivan Cankar Trbovlje. Od njene dokumentacije želim prejeti:

• prijavo na razpis,
• življenjepis,
• program dela,
• priloge in dokazila, ki so bila del njene prijavne dokumentacije.

2. Prosim, da mi posredujete dokumentacijo, s katero je kandidatka ……………kandidirala za ravnateljico OŠ Tončka Čeč Trbovlje. Od njene dokumentacije želim prejeti:

• prijavo na razpis,
• življenjepis,
• program dela,
• priloge in dokazila, ki so bila del njene prijavne dokumentacije.

3. Prosim, da mi posredujete dokumentacijo, s katero je kandidatka ………………..kandidirala za ravnateljico OŠ Ivan Cankar Trbovlje. Od njene dokumentacije želim prejeti:

• prijavo na razpis,
• življenjepis,
• program dela,
• priloge in dokazila, ki so bila del njene prijavne dokumentacije.

Navedel je, da je dokumentacijo zgoraj navedenih kandidatk obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je pristojna za tovrstne postopke. Omenjena komisija je pripravila tudi gradivo za 10. dopisno sejo občinskega sveta, ki je potekala od 5.5.2022 do 10.5.2022. Prosilec navaja, da želi zahtevano dokumentacijo prejeti kot javno dostopne informacije, saj gre za delovno mesto ravnatelja osnovne šole. Dokumente želi prejeti v fizični obliki kot kopije originalov ali v elektronskem zapisu po e – pošti.

O zahtevi prosilca je organ dne 1. 6. 2022 izdal odločbo št. 090-7/2022-2 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo razpolaga, pridobil pa jo je za namen postopka izdaje mnenja lokalne skupnosti o kandidatkah za ravnateljico Osnovne šole Ivana Cankarja in o kandidatkah za ravnateljico Osnovne šole Tončke Čeč. Na podlagi predloga KMVVI za izdajo mnenj o kandidatkah je Občinski svet Občine Trbovlje podal mnenje na svoji 10. dopisni seji, sklicani dne 5.5.2022. Organ je dalje ugotovil, da zahtevani dokumenti predstavljajo izjemo od pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj vsebujejo varovane osebne podatke po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V 3. točki prvega odstavka 6. člena navedenega zakona je namreč določeno, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ sicer skladno s tretjim odstavkom 6. člena izhaja iz načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ ugotavlja, da v postopku izdaje mnenja lokalne skupnosti o kandidatkah za ravnateljico še ne gre za javne uslužbence, funkcionarje oziroma še ne moremo govoriti o podatkih, ki bi bili v povezavi s porabo javnih sredstev in bi bili kot taki opredeljeni kot informacija javnega značaja v skladu z ZDIJZ. Na podlagi navedenega je organ zahtevo prosilca zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 6. 6. 2022 vložil pritožbo. Navaja, da gre v teh dveh primerih za delovni mesti ravnatelja šole in da sta bila objavljena javna natečaja, zato meni, da bi mu organ moral zahtevane informacije posredovati.

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, pritožbo prosilca dne 23. 6. 2022 odstopil v pristojno reševanje IP.

IP je dne 30. 6. 2022 organ, s pozivom št. 090-199/2022/2, pozval k predložitvi dokumentov, ki so bili predmet zahteve prosilca in k podaji dodatnih pojasnil, in sicer glede vprašanja, v kakšni fazi so bili na dan izdaje izpodbijane odločbe zgoraj navedeni postopki izbora ravnateljice navedenih osnovnih šol. Če so bili postopki že zaključeni, je IP organ prosil za pojasnilo, ali gre pri kandidatkah, s katerih dokumentacijo se želi seznaniti prosilec, za izbrane kandidatke.

Na poziv IP je organ odgovoril dne 5. 7. 2022. Predložil je zahtevano dokumentacijo in pojasnil, da je bil………….., mandat ravnateljice pa se je pričel 3. 6. 2022. Imenovana je bila…………, njen mandat se je torej pričel po izdaji predmetne odločbe o zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja. Sklep o imenovanju ravnateljice ………………je bil izdan 3. 6. 2022, mandat ravnateljice pa se je pričel 1. 7. 2022, imenovana pa je bila ravnateljica, katere podatkov prosilec ni zahteval. Organ je IP dne 7. 7. 2022 posredoval tudi sklep o imenovanju ravnateljice ………….ter ponovno navedel, da je mandat ravnateljici pričel teči s 3. 6. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v njegovo delovno področje. Sporno pa je vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije. Pri zavrnitvi zahteve prosilca se je organ v izpodbijani odločbi namreč skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Temu prosilec v pritožbi oporeka in navaja, da gre za informacije javnega značaja, ker je šlo za delovni mesti ravnatelja šole in da sta bila objavljena javna natečaja.

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim dovoljena, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako lahko predstavlja tudi ZDIJZ ali pa kateri drug nacionalni zakon. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, pri čemer ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), nadalje, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ), pri čemer pa je pod določenimi pogoji varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

IP je sledil stališču organa, da v obravnavani zadevi določba druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ kot pravna podlaga za posredovanje osebnih podatkov javnosti ne pride v poštev. Pravilen je namreč zaključek organa, da (še) ne gre za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (v zvezi s točko 1. zahteve prosilca). Ob tem IP najprej pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ dolžan preveriti pravilnost in zakonitost izdane izpodbijane odločbe glede na pravno in dejansko stanje na dan, ko je bila izpodbijana odločba izdana (torej 1. 6. 2022). Pri tem je IP izhajal iz ugotovitve, da izbrani kandidatki za ravnateljico……………., na dan 1. 6. 2022, mandat še ni pričel teči, kar pomeni, da v tem delu zahtevani podatki (še) niso bili v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Stališče organa, da je zahtevo prosilca na dan izdaje izpodbijane odločbe treba zavrniti, je tako pravilno.

Prav tako je IP sledil stališču organa, da gre za varovane osebne podatke v delu, v katerem je prosilec zahteval podatke o kandidatkah, ki niso bile izbrane za delovno mesto določene ravnateljice (v zvezi s točko 2. in 3. zahteve prosilca). Podatki o neizbranih kandidatih so namreč varovani osebni podatki, IP pa ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je te informacije dovoljeno posredovati javnosti kot informacije javnega značaja. Takšno stališče je IP zavzel že večkrat, npr. v odločbah št. 090-38/2011, 090-46/20013 in 090-62/2017. IP je prav tako že odločal glede dostopa do osebnih podatkov v zvezi z izbiro ravnatelja osnovne šole (glej npr. odločbo IP št. 021-80/2005/6). Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da se ima prosilec z zahtevano dokumentacijo pravico seznaniti, ker gre za delovni mesti ravnateljic osnovne šole, glede katerih je bil objavljen javni natečaj. Samo dejstvo, da je bilo delovno mesto objavljeno z javnim natečajem, namreč ne pomeni, da so vsi (sicer varovani osebni podatki) iz tega postopka javni, pri čemer, kot že pojasnjeno zgoraj, IP ni zasledil zakonske podlage, ki bi omogočala razkritje teh varovanih osebnih podatkov javnosti.

Glede na to, da je prosilec zahteval dokumente z navedbo točno določenih fizičnih oseb, v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določenih fizičnih oseb, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke.

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka