prosilec - Občina Tržič

POVZETEK.

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je ta zavrnil zahtevo prosilca po posredovanju določnih informacij. Ob tem je IP ugotovil, da je organ glede dela zahteve ravnal pravilno, saj slednji z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Prosilec je namreč zahtevo oblikoval na način, da je organu postavljal vprašanja, pri čemer ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Nasprotno pa je IP ugotovil glede račun za postavitev radarjev, ki ga je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vsled navedenega je IP pritožbi prosilca delno ugodil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-33/2025/6

Datum: 6. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec) z dne 28. 1. 2025, zoper odločbo Občine Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič (v nadaljevanju organ), št. 0900-0005/2024-10 z dne 20. 1. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 28. 1. 2025 se delno ugodi in se odločba Občine Tržič, št. 0900-005/2024-10 z dne 20. 1. 2025, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronskem zapisu posredovati račun Komunale Tržič d.o.o., št. S-BIOS-250 z dne 30. 11. 2022, pri čemer je dolžan prekriti ime in priimek osebe, ki je pripravila račun, ime in priimek osebe, ki je fakturirala račun ter ime in priimek vodje GJS.

2.     V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov) se pritožba zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 7. 11. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je:

1. zaprosil za posredovanje pogodbe med Občino Tržič in podjetjem Arriva, ki za občino izvaja šolske prevoze,

2. zaprosil za posredovanje odgovora, kdaj bo organ zagotovil preglednost križišč občinskih cest in poskrbel za odstranitev živih mej v skladu z občinskim predpisom,

3. v zvezi s prodajalko sadja in zelenjave ob trgovini Mercator vprašal, ali je organ izdal dovoljenje za zasedbo parkirnega mesta s stojnico. Prav tako je v zvezi s postavljenimi mizami in stoli na Trgu svobode vprašal, ali je organ izdal dovoljenje za zasedbo ceste (pločnika.) Če je odgovor pritrdilen, prosi za posredovanje dovoljenj, v nasprotnem primeru pa prosi za navedbo ukrepov, ki jih bo organ povzel, da bodo kršitve odpravljene,

4. v zvezi s prometno signalizacijo na občinskih cestah navedel, da je od prometne signalizacije pomembna varnost na cestah in posledično normalno odvijanje prometa, zato ga zanima kdaj bo organ navedeno situacijo uredil. Odgovore organa pričakuje v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju in ZDIJZ,

5. zaprosil za posredovanje odločbe o postavitvi mest (škatel) za radarje ter specifikacijo stroškov v zvezi s postavitvijo teh, in sicer za radarje v Seničnem, Križah in Bistrici pri Tržiču. Prav tako je navedel, da želi od Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometa prejeti odgovore na posamezna vprašanja.

O navedeni zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-0005/2024-6 z dne 5. 12. 2024.

(2) Dne 18. 12. 2024 je prosilec na organ naslovil odgovor na odločbo št. 090-0005/2024-6 z dne 5. 12. 2024 ter navedel, da naj slednjega sprejme kot ponovno zahtevo, da izpolni obveznost iz zakona, ki ureja informacije javnega značaja. V navedeni vlogi prosilec navaja, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih podatkov ter se opredeljuje do posamezne točke njegove zahteve z dne 7. 11. 2024, in sicer navaja:

- da še vedno ni zagotovljena preglednost v križiščih ter da v zvezi z 2. točko njegove zahteve ni prejel odgovora,

- da je v zvezi s 3. točko njegove zahteve prejel delni odgovor. Še vedno ni prejel dokumentacije v zvezi s problemom v Bistrici pri Tržiču (dovoljenje za postavitev ali podatek, da so občinski redarji ukrepali ob ugotovljeni kršitvi),

- da v zvezi s 4. točko njegove zahteve ni prejel odgovora,

- da je v zvezi s 5. točko njegove zahteve prejel soglasje DRI in račun Intermatica. Ni pa prejel dokumentov glede stroškov, ki so nastali s postavitvijo drogov za radarje (betonski podstavek, elektrika itd).

(3) Zahtevo prosilca z dne 18. 12. 2024 je organ zaradi neobstoja dokumentacije zavrnil z odločbo, št. 0900-0005/2024-10 z dne 20. 1. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba). V obrazložitvi slednje je navedel, da je prosilcu že z odločbo z dne 5. 12. 2024 posredoval vse informacije, s katerimi razpolaga ter da skladno z ZDIJZ ni dolžan ustvarjati novih dokumentov oz. informacij, temveč je dolžan posredovati le informacije, ki v trenutku izdaje odločbe obstajajo v materializirani obliki.

(4) Dne 28. 1. 2025 je prosilec zoper odločitev organa vložil pritožbo. V njej:

- izrazi pričakovanje, da bo organ 2., 3. in 5. točko njegove zahteve dopolnil z ustrezno dokumentacijo ter

- navaja, da odgovora v zvezi s 4. točko njegove zahteve ni prejel.

(5) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje. Ob odstopu je ponovno navedel, da je prosilcu posredoval vso dokumentacijo, s katero razpolaga.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 21. 2. 2025.

Pritožba je delno utemeljena.

(6) IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(7) Ker je organ zahtevo prosilca z dne 18. 12. 2024 zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, je IP v nadaljevanju presojal, ali je bila odločitev organa pravilna.

(8) Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Glede informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), v kolikor glede informacij niso podane katere izmed zakonskih izjem od prostega dostopa (5.a in 6. člen ZDIJZ).

(9) Kot izhaja iz zgoraj navedene določbe, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo.

(10) Skladno s kriterijem materializirane oblike so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, namreč nikakor ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Ne prosilci ne IP  nimajo po ZDIJZ nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej na zahtevo prosilca ustvari določen dokument (npr. pripravi odgovor na vprašanje, poda pojasnilo glede določene problematike, predstavi bodoče ukrepe itd.).

(11) IP je za potrebe predmetnega pritožbenega postopka, upoštevaje pritožbene navedbe prosilca, organ pozval, da pojasni:

- ali razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidno, kdaj bo zagotovil preglednost križišč občinskih cest in poskrbel za odstranitev živih mej v skladu z občinskim predpisom (2. točka zahteve prosilca). V odgovoru z dne 21. 2. 2025 je slednji navedel, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga ter dodal, da na zemljiščih, ki jih ima v lasti, ne sadi živih mej ter da gre v predmetni zadevi za žive meje, zasajene na privatnih zemljiščih. Nadzor nad ustrezno višino živih mej, določenih v odloku, nadzoruje koncesionar, tj. Komunala Tržič d.o.o., pri čemer preglednik lastnika žive meje, ki ni v skladu z odlokom, opozori na kršitev in mu določi rok, v katerem mora kršitev odpraviti. Če lastnik kršitve v roku ne odpravi, preglednik poda prijavo na pristojni inšpektorat;

- ali je v zvezi s prodajalko sadja in zelenjave ob trgovini Mercator izdal dovoljenje za zasedbo parkirnega mesta s stojnico (3. točka zahteve prosilca). V odgovoru z dne 21. 2. 2025 je navedel, da je lastnik zemljišča ob prodajalni, parc. št. 230/6 k.o. Bistrica, Poslovni sistem Mercator d.o.o., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana. Ob tem je izpostavil, da ima pristojnost izdajati dovoljenja le za uporabo javnih površin, kar pa zemljišče ob prodajalni ni. Iz navedenega razloga organ ni izdal dovoljenja za zasedbo parkinga, ki ga omenja prosilec v zahtevi z dne 18. 12. 2024. Prav tako organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajal podatek, da so v predmetni zadevi občinski redarji ukrepali ob ugotovljeni kršitvi. Organ je namreč pojasnil, da upravne naloge na področju inšpekcijskega in redarskega nadzora ter revizije opravlja skupni občinski organ občinske uprave Mestne občine Kranj in občin Cerklje na Gorenjskem, Jezersko, Naklo, Preddvor, Šenčur in Tržič, ki je samostojen organ in ima sedež v Kranju, zato z navedenim podatkom ne razpolaga;

- ali razpolaga z dokumentom, iz katerega je razvidno, kdaj bo uredil situacijo v zvezi s prometno signalizacijo na občinskih cestah (4. točka zahteve prosilca). V odgovoru z dne 21. 2. 2025 je slednji navedel, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga ter dodal, da kot upravljalec cest skrbi za postavljanje in odstranjevanje prometne signalizacije, le-to pa izvaja izvajalec rednega vzdrževanja cest v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in primerni opremi ter Zakonom o cestah;

- ali razpolaga z dokumenti, iz katerih so razvidni stroški postavitve drogov za radarje (npr. strošek betonskega postavka, elektrika, itd.) oz., da pojasni kdo je plačnik stroškov, ki so nastali v zvezi s postavitvijo radarjev (5. točka zahteve prosilca). Organ je dne 21. 2. 2025 IP dostavil račun Komunale Tržič d.o.o., št. S-BIOS-250 z dne 30. 11. 2022, ki ga je prepoznal kot dokument, ki ustreza zahtevi prosilca.

(12) Na podlagi vsega navedenega IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da ne razpolaga z informacijami v obliki dokumentov v zvezi z 2. 3. in 4. točke njegove zahteve z dne 18. 12. 2024. Organa je namreč s pojasnili izkazal, da kriterij materializirane oblike pri zahtevanih dokumentih ni podan. Slednje izhaja tudi iz same narave stvari, saj je prosilec zahtevo oblikoval na način, da je organu postavljal vprašanja in nanje tudi pričakoval odgovore, kar pa, kot že zgoraj navedeno, ne zapade pod določbe ZDIJZ (npr. kdaj bo organ zagotovil preglednost križišč občinskih cest in poskrbel za odstranitev živih mej v skladu z občinskim predpisom; kdaj bo organ uredil situacijo s prometno signalizacijo na občinskih cestah). Ob tem IP dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(13) V zvezi s pritožbeno navedbo prosilca, da mora organ imeti organizirano redarsko službo in občinski inšpektorat, pri čemer mora podatke glede varnosti na občinskih cestah pridobiti od slednjih, IP pojasnjuje, da je organ v postopku odločanja o zahtevi, vloženi na podlagi določb ZDIJZ, dolžan odločati zgolj o dokumentih, s katerimi razpolaga. Organi v okviru določb ZDIJZ namreč niso dolžni od drugih organov oziroma subjektov, ki morebiti razpolagajo z zahtevano informacijo, pridobivati informacij zato, da bi zadostili zahtevi prosilca.

(14) Nasprotno pa IP ugotavlja glede obstoja dokumentov, iz katerih so razvidni stroški postavitve drogov za radarje, saj je organ IP dostavil račun Komunale Tržič d.o.o., št. S-BIOS-250 z dne 30. 11. 2022. IP ugotavlja, da gre za dokument, ki ga je dopustno razkriti na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev). Ob vpogledu v navedeni račun je IP ugotovil, da ta vsebuje tudi določene osebne podatke, zato se opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(15) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošne uredba o varstvu podatkov) IP ugotavlja, da podatki o imenih in priimkih, zaposlenih pri Komunali Tržič d.o.o. predstavljajo osebne podatke.

(16) IP je tako preveril, ali je za obdelavo predmetnih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6, upoštevajoč načelo najmanjšega obsega iz člena 5(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na to pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov pa se sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2 (prvi odstavek 6. člena) in 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes.

(17) IP je tako ugotovil da:

- ni varovan podatek o imenu in priimku direktorice. Navedeni podatek je namreč javen v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru ter

- ni podane pravne podlage za razkritje podatka o imenu in priimku osebe, ki je pripravila račun, o imenu in priimku osebe, ki je fakturirala račun ter ni pravne podlage za razkritje imena in priimka vodje GJS.

(18) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP je zato izpodbijano odločbo organa odpravil in mu naložil, da mora  prosilcu posredovati zahtevani dokument, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

(20) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

asistentka svetovalca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke