prosilec - Občina Straža

Številka: 090-357/2026/2

Datum: 16. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 7. 2026, zoper odločbo Občine Straža, Ulica talcev 9, 8351 Straža (v nadaljevanju organ), št. 090-20/2026-3 z dne 10. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 19. 7. 2026, zoper odločbo Občine Straža št. 090-20/2026-3 z dne 10. 7. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je 4. 5. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je na spletni aplikaciji Komisije za preprečevanje korupcije ERAR zaznal postavko »Druga plačila« v skupni višini 166.699,64 EUR za obdobje od 1. 1. 2016 do 16. 4. 2026. Na podlagi ZDIJZ želi v elektronski obliki prejeti:

- informacije, v katerih proračunskih dokumentih organa je razvidna osnova za nastanek stroška pod nazivom »druga plačila«,

- dokumente, iz katerih je razvidno, kaj predstavlja postavka »druga plačila«, kateri stroški oziroma plačila so vključeni v navedeno postavko, komu so bila sredstva izplačana,

- konto kartice, temeljnice ali drugo knjigovodsko dokumentacijo, povezano s postavko »druga plačila«,

- kopije računov, pogodb, naročilnic oz. druge dokumentacije, ki predstavlja podlago za izplačila v okviru postavke »druga plačila«,

- dokumente oziroma pojasnila, iz katerih izhaja razlog, da so bila navedena plačila v aplikaciji ERAR prikazana zbirno pod oznako »druga plačila«.

(2)           Organ je o zahtevi prosilca odločil z zavrnilno odločbo št. 090-20/2026-3 z dne 10. 7. 2026. Organ je ugotovil, da ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo, kot jo je opredelil prosilec. Organ je navedel, da je ERAR spletna platforma Komisije za preprečevanje korupcije in ne organa, zato organ z vsebino in načinom vodenja denarnih tokov subjektov javnega sektorja na spletni platformi ni seznanjen. Stroškov, ki nastanejo organu, ta ne vodi pod postavko »druga plačila«, zato te dokumentacije prosilcu ne more posredovati, ker z njo ne razpolaga.

(3)            Prosilec je dne 19. 7. 2026 zoper zavrnilno odločbo organa vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je organ napačno razumel vsebino zahteve in nepopolno ugotovil dejansko tanje. Prosilec ni trdil, da organ vodi proračunsko postavko »druga plačila«, temveč je zahteval dokumentacijo o konkretnih plačilih organa, ki so v aplikaciji ERAR prikazana pod to oznako. Organ mora razpolagati z dokumentacijo, četudi nima oznake »druga plačila«, oz. lahko na podlagi objavljenih podatkov ugotovi, katera njena plačila so bila pod to oznako prikazana in jih poveže z lastno računovodsko dokumentacijo. Posledično izvorni dokumenti o konkretnih plačilih občine obstajajo in prelaga, da IP naloži organu, da mu te dokumente posreduje.

(4)           Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-20/2026-6 z dne 5. 8. 2026. Pojasnil je še, da je zahtevo prosilca pravilno razumel, vendar organ stroške knjiži pri posamezni proračunski postavki na podlagi sprejetega proračuna in ni seznanjen, katera plačila se v aplikaciji ERAR beležijo pod postavko »druga plačila«, zato teh podatkov prosilcu ne more poslati, ker ne obstajajo v obliki, kot jo prosilec zahteva.

Pritožba ni utemeljena.

(5)           IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik izpodbija, prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6)           V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Sporno v obravnavanem primeru je, ali organ razpolaga z zahtevanimi podatki, kot jih je v zahtevi opredelil prosilec, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

(7)           Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(8)           Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, in ga je navedel v izpodbijani odločbi tudi organ. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t. i. »surove« informacije. Izjema od napisanega so v določenem obsegu le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa.

(9)           Sporno vprašanje v obravnavani zadevi ni, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, saj je dejstvo, da z dokumenti predvidoma razpolaga, temveč, ali je organ dolžan svoje dokumente analizirati in ugotoviti, kateri dokumenti, ki so v aplikaciji ERAR, ki jo vodi KPK, zavedeni v postavki »druga plačila«, ustrezajo dokumentom organa, ki jih v svojih evidencah ne vodi pod postavko »druga plačila« in jih ne more enostavno opredeliti.

(10)        V obravnavani zadevi je IP sledil ugotovitvam organa, ki jih prosilec ni izpodbijal, in sicer da organ v sistemu pisarniškega poslovanja in arhiviranega gradiva ne razpolaga s proračunskimi dokumenti, ki bi predstavljali postavko »druga plačila«, saj jih je kot taka opredelil v svojih evidencah drug organ. Stroški, ki nastanejo organu, se vodijo po posamezni proračunski postavki in ne po postavki »druga plačila«. IP posledično ugotavlja, da bi organ za to, da bi ugotovil, katere dokumente prosilec zahteva, moral zahtevo analizirati na način, da bi si najprej izpisal vse postavke, ki jih KPK vodi pod »druga plačila« in nato z različnimi tehnikami ugotovil, katera od tovrstno opredeljenih plačil sovpada s postavko v proračunskih dokumentih organa. Organ torej z zbirko podatkov, na način, kot jo zahteva prosilec, ne razpolaga in bi jo moral šele ustvariti, kar pa pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«. V smiselno podobni zadevi, v zvezi z odločbo IP št. 021-128/2008/10, je temu stališču sledilo tudi Upravno sodišče v sodbi št. II U 79/2009-10. V navedeni zadevi je namreč sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu (sodišču) ne obstaja, ker računalniški sistem (ne vpisnik Cp in ne evidence) ne omogoča iskanja po kriterijih prosilca, hkrati pa ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Sodišče je v tej zadevi zaključilo, da bi iskanje in odbiranje dokumentov po kriterijih prosilca predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, tega pa organ ni dolžan storiti. Tudi v obravnavanem primeru IP ni znana pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo zbirke podatkov po kriterijih prosilca, prav tako pa IP nima pravne podlage, da bi v konkretni zadevi odločal o nujnosti oziroma obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco podatkov s podatki po kriterijih prosilca. Prosilec namreč zahteve ni postavil na način, da bi organ lahko opredelil zbirko podatkov, ki jo prosilec zahteva, ustvarjanje takšne zbirke pa bi preseglo dolžnosti organa v smislu ZDIJZ.

(11)        IP pa je nadalje ugotovil tudi, da bi moral organ za izpolnitev predmetne zahteve ročno pregledati dokumente iz aplikacije drugega organa in nato pri vsakem dokumentu opraviti nadaljnjo vsebinsko analizo dokumentov po vsebinskih kriterijih prosilca. Takšno zbiranje in vsebinsko analiziranje zahtevanih informacij bi nedvomno pomenilo ustvarjanje nove zbirke podatkov, česar pa ZDIJZ od organov ne zahteva.

(12)        IP tako nima nobenega razloga, da ne bi sledil navedbam organa. Prosilec namreč zahteva točno določene podatke, zbrane po kriterijih prosilca, ki jih pa organ na navedeni način ne beleži. Da bi organ zbral zahtevane podatke, bi moral, kot že navedeno, vpogledati v aplikacijo drugega organa in opraviti nadaljnjo vsebinsko analizo svojih dokumentov po kriterijih prosilca. Kot že navedeno, zavezanci niso dolžni analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP je na podlagi navedenega ugotovil, da organ z zbirko podatkov, ki jo zahteva prosilec, ne razpolaga, in bi jo moral šele ustvariti, kar pa pomeni, da ni izpolnjen eden od kriterijev za obstoj informacije javnega značaja, to je »kriterij materializirane oblike«.

(13)        Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma zbirko podatkov, s katero ne razpolaga.

(14)        Ob navedenem IP pripominja, da v obravnavanem primeru ni šlo za vprašanje, katere zahtevane dokumente oziroma podatke organ ima, temveč, ali je organ dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da pripravi zbirko po kriterijih prosilca. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilec, šele presoditi, ali posamezni dokumenti v zahtevano zbirko podatkov sodijo, kar pa po oceni IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

(15)        IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, zato je pritožbo zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP (kot to izhaja iz točke 1. izreka te odločbe).

(16)        Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).

(17)        Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                                

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke