prosilec - Občina Straža

Številka: 090-341/2026/6

Datum: 16. 10. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 7. 2026, zoper odgovor Občine Straža, Ulica talcev 9, 8351 Straža (v nadaljevanju organ) z dne 10. 7. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 12. 7. 2026, zoper odgovor Občine Straža z dne 10. 7. 2026, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je 31. 5. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in je zahteval, da mu organ pošlje:

- zaključni račun proračuna Občine Staža za leto 2025, ki je bil potrjen na seji Občinskega sveta organa v aprilu 2026,

- dokument v izvorni elektronski obliki, iz katerega je bil pripravljen oziroma izvožen (Excel, APPrA-O ali druga izvorna elektronska oblika),

- dokument, na način, da so vidne vse formule, povezave med celicami, avtomatski prenosi podatkov, klasifikacijske povezave, povezave med posameznimi proračunskimi postavkami, druga računska oz. sistemska logika dokumenta. Poudarja, da želi preveriti delovanje proračunskih formul, pravilnost povezovanja podatkov, sledljivost prenosov med posameznimi evidencami in pravilnost delovanja informacijskega sistema priprave in izvrševanja proračuna. Želi, da mu organ pošlje dokumente v obstoječi elektronski obliki, s katero razpolaga.

(2)           Organ je zahtevi prosilca z dopisom z dne 10. 7. 2026 ugodil in ga napotil na spletno stran, na kateri je dokument objavljen. Pojasnil je, da skladno z ZDIJZ ni dolžan zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo ter da so dokumenti dostopni v elektronski obliki v .pdf zapisu.

(3)            Prosilec je dne 12. 7. 2026 zoper odgovor organa vložil pritožbo, ker je organ zavrnil dostop do dokumenta v izvorni elektronski obliki (Excel, APPrA-O oz. drugi izvorni elektronski obliki). Z odgovorom organa se ne more strinjati, ker ni zahteval pretvorbe dokumenta iz ene oblike v drugo, temveč posredovanje dokumenta v obstoječi elektronski obliki, s katero organ razpolaga. Posredovanje že obstoječe elektronske oblike ne pomeni izdelave nove informacije niti pretvorbe dokumenta, temveč zgolj omogočanje dostopa do obstoječe informacije. Navedel je še, da je dokumente zahteval tudi od Ministrstva za finance, ki je njegovi zahtevi ugodilo in mu posredovalo vso dokumentacijo, s katero je razpolagalo in jo je prejelo od organa, in to v izvornih elektronskih oblikah (Excel, APPrA-O oz. drugih elektronskih formatih), kar dokazuje, da organ razpolaga z datotekami tudi v drugih elektronskih oblikah in ne zgolj v obliki .pdf. Pritožbi je priložil tudi odločbo Ministrstva za finance, iz katere izhaja, da je organ prosilcu ugodil in posredoval v Excel zapisu proračun za leto 2025, rebalans proračuna za leto 2025 ter proračun za leto 2026 za Občino Straža.

(4)           Organ je pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-27/2026-4 z dne 30. 7. 2026.

Pritožba ni utemeljena.

(5)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor organa v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor organa tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

(6)           V obravnavanem primeru je organ prosilca napotil na svojo spletno stran, kjer so zahtevane informacije dostopne v elektronski obliki, in sicer v PDF formatu, med tem ko prosilec vztraja, da mu organ omogoči dostop do izvirne Excelove datoteke oz. APPrA-O oblike. Predmet spora v tem pritožbenem postopku je zato vprašanje, ali ima prosilec v postopku po ZDIJZ pravico izbirati tudi način formata elektronskega zapisa zahtevane informacije in ali je organ dolžan temu slediti.

(7)           Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja med drugim opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih določb izhaja, da prosilec lahko kot enega izmed načinov seznanitve z zahtevano informacijo izbere elektronski zapis, nikjer pa ni določeno, da ima prosilec pravico izbirati tudi format elektronskega zapisa. Posledično zavezani organi v postopku dostopa do informacij javnega značaja niso dolžni zagotavljati informacije v formatih, kot si prosilci želijo, saj s tem ne posegajo v samo pravico prosilca, da je z informacijami seznanjen. Organ je torej dolžan izvršiti zahtevo na način, kot mu dopuščajo njegove tehnične zmogljivosti, ne glede na navedbo prosilca glede formata zapisa. Bistvo in namen postopka po ZDIJZ je namreč, da se prosilec seznani z vsebino zahtevane informacije, s čimer se zagotavlja tudi nadzorna funkcija dostopa do informacij javnega značaja, ki jo omenja prosilec. Slednje pa je bilo prosilcu zagotovljeno.

(8)           V obravnavanem primeru gre za primer iz petega dostavka 6. člena ZDIJZ, po katerem lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je že dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna in mu posreduje samo napotilo, kje se ta informacija nahaja. To je pravilno prepoznal tudi organ, ki je posledično prosilca napotil na njegovo spletno stran, kjer so zahtevani dokumenti že javno objavljeni. Takšno stališče izhaja tudi iz pretekle prakse IP, npr. iz odločbe št. 090-54/2025/12, z dne 22. 4. 2025. Da organi prosilcem niso dolžni ponovno posredovati informacij, ki so že enostavno javno dostopne, je odločilo tudi Upravno sodišče, in sicer v sodbi pod opr. št. I U 1429/2011-20 z dne 6. 6. 2012. Navedena določba v luči ekonomičnosti postopka omejuje pravico prosilca do izbire oblike in pomeni, da če so informacije prosto dostopne na spletu, oz. v strokovni literaturi, prosilec nima več pravice od organa zahtevati, da mu posreduje drugačen elektronski zapis zahtevanih dokumentov, kot je javno dostopen, niti da mu omogoči vpogled vanje, saj zadostuje, da organ prosilca napoti na spletno stran oz. na prosto dostopno objavo, kjer se zahtevane informacije nahajajo.

(9)           IP dalje ugotavlja še, da je prosilec istovrstno zahtevo podal že 27. 7. 2025, ko ga je organ prav tako napotil na spletno stran, IP pa je istovrstno pritožbo zavrnil z odločbo št. 090-523/2025/2 z dne 21. 11. 2025. Glede na navedeno IP ni sledil pritožbenim navedbam, da organ prosilcu neupravičeno otežuje uresničevanje ustavne pravice javnosti do dostopa do informacij javnega značaja. Iz pritožbene zadeve namreč izhaja, da organ je organ prosilcu ugodil in ga napotil na spletno stran, kjer se dokument nahaja. Slednje je storil že 16.  10. 2025, ko je prosilca prav tako napotil na javno objavljen dokument, pri čemer IP iz razpoložljive dokumentacije ni mogel ugotoviti, ali gre za isti dokument ali se je dokument v vmesnem času spremenil. Iz pritožbene dokumentacije pa hkrati izhaja, da je prosilec vložil pritožbo glede vprašanja, o katerem je bilo na drugi stopnji že pravnomočno odločeno. Prav tako IP opozarja, da je prosilec v pritožbi izpostavil, da je dokument v izvirni elektronski obliki (torej v obliki, glede katere je vložil predmetno pritožbo) že prejel od Ministrstva za finance. IP ob tem pojasnjuje, da prosilec dokumenta ni predložil, zaradi česar IP ni mogel preveriti, ali gre za isti dokument, zato pritožbe ni zavrgel. IP poudarja, da v primerih, ko se je prosilec z informacijo že seznanil, nima več pravovarstvenega interesa iste informacije zahtevati ponovno, saj je bil namen ZDIJZ (tj. seznanitev z informacijo) že dosežen. Namen ZDIJZ ni, da prosilec dokument, s katerim že razpolaga, vnovič zahteva od različnih organov, saj ZDIJZ ni namenjen temu, da prosilec ugotavlja, kako organi postopajo z vloženimi zahtevami po ZDIJZ, temveč predstavlja pravno sredstvo, ki javnosti omogoča seznanitev z vsebino zahtevane informacije. Slednje pa je organ v obravnavani zadevi storil s tem, ko je prosilca, skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, napotil na spletno stran, na kateri je ta informacija po vsebini dostopna, zaradi česar je IP preostale pritožbene navedbe prosilca v obravnavani zadevi štel za irelevantne.

(10)        Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ s svojo odločitvijo ravnal zakonito in sledil določbam ZDIJZ, zato se pritožba prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne.

(11)        V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila                                                                       

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                          

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke