prosilec - Občina Straža

POVZETEK:

V obravnavanem primeru je organ prosilca napotil na svojo spletno stran, kjer so zahtevane informacije dostopne v elektronski obliki, in sicer v PDF formatu, s čimer se prosilec ne strinja in vztraja pri dostopu do izvirne Excelove datoteke proračuna. IP je zato v pritožbenem postopku ugotavljal, ali ima prosilec v postopku po ZDIJZ pravico izbirati tudi način formata elektronskega zapisa zahtevane informacije in ali je organ dolžan temu slediti. IP je odločil, da iz določb ZDIJZ izhaja, da prosilec lahko kot enega izmed načinov seznanitve z zahtevano informacijo izbere elektronski zapis, nikjer pa ni določeno, da ima prosilec pravico izbirati tudi format elektronskega zapisa. Posledično zavezani organi v postopku dostopa do informacij javnega značaja niso dolžni zagotavljati informacije v formatih, kot si prosilci želijo, saj s tem ne posegajo v samo pravico prosilca, da je z informacijami seznanjen. Organ je torej dolžan izvršiti zahtevo na način, kot mu dopuščajo njegove tehnične zmogljivosti, ne glede na navedbo prosilca glede formata zapisa. Drugače kot pri dostopu pa je zakonodajalec uredil ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki organom nalaga zagotavljanje odprtih podatkov, v odprtih formatih, v strojno berljivi obliki, vendar pa v obravnavanem primeru ni šlo za tovrstni primer, temveč je šlo za klasičen dostop, v katerem je temelj odločitve »elektronski zapis«, ne pa sam format tega zapisa, zato sklicevanje prosilca na odprte podatke ni bilo utemeljeno. IP je pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-523/2025/2

Datum: 21. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) z dne 25. 10. 2025, zoper odgovor z dne 16. 10. 2025, Občine Straža, Ulica Talcev 9, 8351 Straža (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 25. 10. 2025 zoper odgovor Občine Straža z dne 16. 10. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 27. 7. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zaprosil za posredovanje proračuna Občine Straža za leto 2025, vključno z Načrtom razvojnih programov (NRP), v elektronski obliki, v kateri je dokument dejansko pripravljen (npr. Excel-xlsx). Ob tem je dodal, da glede na to, da je bil dokument v elektronski obliki že ustvarjen (v Excelu ali drugem formatu), prosi, da mu ga organ ne posreduje v PDF obliki, saj ta omejuje možnosti obdelave in ponovne uporabe podatkov, kar ni v skladu z namenom ZDIJZ. Če dokument vsebuje varovane osebne podatke, naj organ posreduje dokument v obliki delnega dostopa.

(2) Organ je prosilcu odgovoril dne 16. 10. 2025. Navedel je, da je vsa dokumentacija dostopna na povezavi: Proračun občine-Občina Straža. Pri tem je poudaril, da skladno z določilom 4. odstavka 5. člena ZDIJZ organ ni dolžan zagotavljati pretvorbe iz ene oblike v drugo, zato so vsi dokumenti dostopni v elektronski obliki v PDF zapisu.

(3) Dne 18. 10. 2025 je prosilec na IP naslovil sporočilo, v katerem je prosil IP, da naj pozove organ, da zahtevi ugodi, oziroma v primeru zavrnite, izda odločbo. IP je dne 23. 10. 2025 prosilcu odgovoril z dopisom št. 0900-266/2025/6, da iz dokumentacije v spisu izhaja, da je organ zahtevi ugodil in ga napotil na spletno mesto https://www.obcina-straza.si/objave/161, kjer lahko v elektronski obliki dostopa do vseh zahtevanih informacij, s katerimi se želi seznaniti z zahtevo z dne 27. 7. 2025. Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZDIJZ organ tako v primeru, če zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, iz česar izhaja, da v tem primeru ni pouka o pravnem sredstvu. IP je ob tem še pojasnil, da kot izhaja iz zahteve, je bil način seznanitve določen kot e-zapis, kar pomeni elektronski zapis, čemur je organ v celoti ugodil s tem, ko je prosilca napotil na spletno mesto, na katerem so v elektronskem zapisu dostopne tiste informacije javnega značaja, ki jih je zahteval. Ob tem je IP še poudaril, da prosilec na podlagi drugega odstavka 5. člena ZDIJZ lahko kot način seznanitve izbere »elektronski zapis«, organ pa nato, glede na svoje tehnološke zmogljivosti, izbere najprimernejšo vrsto elektronskega zapisa (npr. napotilo na spletno stran, elektronska pošta, USB ključek, zgoščenka, …), oziroma format (pdf, xlsx,…) in v tem okviru praviloma ni vezan na željo prosilca. Upoštevaje vse navedeno, je IP postopek s pritožbo zoper molk organa zaključil.

(4) Dne 25. 10. 2025 je prosilec na IP naslovil pritožbo, v kateri je navedel, da je IP na podlagi pritožbe zaradi molka organa odločil, da je posredovanje proračunskega dokumenta v obliki PDF zadostna izpolnitev obveznosti po ZDIJZ, s čimer se ne strinja, zato zoper to odločitev vlaga pritožbo, saj PDF oblika v tem konkretnem primeru ne omogoča dostopa do dejanske informacije v smislu preverljive vsebine in ne omogoča nadzora nad pravilnostjo javnega informacijskega sistema, s katerim organ pripravlja proračun. Ob tem je dodal, da organ razpolaga z dokumentom v Excelovi obliki. Proračunski dokument je bil pripravljen z uradnim računalniškim programom Ministrstva za finance, ki uporablja Excelovo predlogo z vgrajenimi formulami in povezavami. Prosilec zatrjuje, da ima po 5. členu ZDIJZ pravico do informacije, v obliki, v kateri organ z njo razpolaga, kar pomeni, da mora biti omogočen dostop do Excelove datoteke, ne le do natisnjenega PDF, ki ne vsebuje dejanskih podatkov, ki tvorijo informacijo javnega značaja. PDF dokument je statična predstavitev izračunov, ne vsebuje pa formul in povezav, ki omogočajo preverjanje pravilnosti proračunskih postavk. Ker se v PDF-ju ne vidijo računske povezave in napake, ne omogoča vpogleda v dejansko delovanje proračunskega modela. Prosilec je izpostavil, da je v zapisniku seje občinskega sveta Občine Straža navedeno, da je bila ugotovljena napaka v računalniškem programu, ki se uporablja za pripravo proračuna. Iz tega razloga je po mnenju prosilca v javnem interesu, da se omogoči vpogled v izvirni Excelov dokument, saj le ta omogoča preveritev, ali napaka še obstaja in kako vpliva na prikazane podatke. Brez dostopa do Excelovega dokumenta ni mogoče izvesti vsebinskega nadzora nad pravilnostjo delovanja proračunskega orodja. Namen zahteve ni spreminjanje podatkov, temveč analiza njihove pravilnosti in skladnosti z uradnim orodjem Ministrstva za finance, kar je del nadzora javnosti nad porabo javnih sredstev. PDF oblika ne omogoča učinkovite uporabe podatkov. Pri tem se prosilec sklicuje na prakso sodišča EU in prakso OECD ter poudarja načelo »open data in machine-readable formats«, ki nalaga organom, da podatke dajejo v obdelovalni obliki, če ta obstaja. Vztraja, da IP odpravi odločitev in naloži organu posredovanje izvirne Excelove datoteke proračuna, ki je bila pripravljena z uradnim programom Ministrstva za finance.

(5) Ker je bila pritožba poslana neposredno IP kot pritožbenemu organu, jo je ta, v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP, odstopil organu. Slednji jo je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanega odgovora ne bo nadomestil, na podlagi 245. člena ZUP, dne 13. 11. 2025 odstopil v reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor organa v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor organa tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru je organ prosilca napotil na svojo spletno stran, kjer so zahtevane informacije dostopne v elektronski obliki, in sicer v PDF formatu, med tem ko prosilec vztraja, da mu organ omogoči dostop do izvirne Excelove datoteke proračuna, ki je bila pripravljena z uradnim programom Ministrstva za finance. Predmet spora v tem pritožbenem postopku je zato vprašanje, ali ima prosilec v postopku po ZDIJZ pravico izbirati tudi način formata elektronskega zapisa zahtevane informacije in ali je organ dolžan temu slediti.

(8) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja med drugim opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih določb izhaja, da prosilec lahko kot enega izmed načinov seznanitve z zahtevano informacijo izbere elektronski zapis, nikjer pa ni določeno, da ima prosilec pravico izbirati tudi format elektronskega zapisa. Posledično zavezani organi v postopku dostopa do informacij javnega značaja niso dolžni zagotavljati informacije v formatih, kot si prosilci želijo, saj s tem ne posegajo v samo pravico prosilca, da je z informacijami seznanjen. Organ je torej dolžan izvršiti zahtevo na način, kot mu dopuščajo njegove tehnične zmogljivosti, ne glede na navedbo prosilca glede formata zapisa. Bistvo in namen postopka po ZDIJZ je namreč, da se prosilec seznani z zahtevano informacijo, s čimer se zagotavlja tudi nadzorna funkcija dostopa do informacij javnega značaja, ki jo omenja prosilec. Slednje pa je bilo prosilcu zagotovljeno.

(9) V obravnavanem primeru gre za primer iz petega dostavka 6. člena ZDIJZ, po katerem lahko organ prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je že dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna in mu posreduje samo napotilo, kje se ta informacija nahaja. To je pravilno prepoznal tudi organ, ki je posledično prosilca napotil na njegovo spletno stran, kjer so zahtevani dokumenti že javno objavljeni. Takšno stališče izhaja tudi iz pretekle prakse IP, npr. iz odločbe št. 090-54/2025/12, z dne 22. 4. 2025. Da organi prosilcem niso dolžni ponovno posredovati informacij, ki so že enostavno javno dostopne, je odločilo tudi Upravno sodišče, in sicer v sodbi pod opr. št. IU 1429/2011-20 z dne 6. 6. 2012. Navedena določba v luči ekonomičnosti postopka omejuje pravico prosilca do izbire oblike in pomeni, da če so informacije prosto dostopne na spletu, oz. v strokovni literaturi, prosilec nima več pravice od organa zahtevati, da mu posreduje fotokopijo ali prepis zahtevanih dokumentov, niti da mu omogoči vpogled vanje, saj zadostuje, da organ prosilca napoti na spletno stran oz. na prosto dostopno objavo, kjer se zahtevane informacije nahajajo.

(10) Drugače kot pri dostopu, kot je navedeno zgoraj, pa je zakonodajalec uredil ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki organom nalaga zagotavljanje odprtih podatkov, v odprtih formatih, v strojno berljivi obliki, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za tovrstni primer. Poleg tega prosilec zahteve niti ni opredelil kot take, temveč je zgolj navedel, da PDF oblika omejuje možnost obdelave in ponovne uporabe podatkov, kar pa ni mogoče obravnavati kot zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja, katere koncept je neke vrste nadgradnja informacij, rezultat katerega je dodana vrednost, večja uporabnost informacij za končne uporabnike. V konkretnem primeru gre za klasičen dostop do informacij javnega značaja, da se prosilec seznani z zahtevano informacijo in v katerem je temelj odločitve »elektronski zapis«, ne pa sam format tega zapisa, zato sklicevanje prosilca na odprte podatke ni utemeljeno.

(11) Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ s svojo odločitvijo ravnal zakonito in sledil določbam ZDIJZ, zato se pritožba prosilca zoper odgovor organa z dne 16. 10. 2025, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrne.

(12) V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke