prosilec - Občina Straža

POVZETEK:

Organ je prosilcu v celoti zavrnil dostop do zahtevanega osnutka PROGRAMA RAZVOJA LETALIŠČA NOVO MESTO 2030 zaradi varstva dokumenta v izdelavi. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da pogoji za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 9. člena ZDIJZ v obravnavanem primeru niso podani. Poleg tega pa je ugotovil tudi, da bi bil dokument dostopen prosilcu (torej javnosti) tudi v primeru, da bi bili izpolnjeni pogoji za obstoj te izjeme, in sicer na podlagi 1. in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker pa je IP ugotovil, da je v delu zahtevanih podatkov podana izjema varstva osebnega podatka, je v tem delu pritožbo prosilca zavrnil. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-53/2025/7        

Datum:  13. 3. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 11. 2024, zoper odločbo OBČINE STRAŽA, Straža, Ulica talcev 9, 8351 Straža pri Novem mestu (v nadaljevanju: organ), št. 090-40/2024-2 z dne 20. 11. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 30. 11. 2024 se delno ugodi. Odločba OBČINE STRAŽA, št. 090-40/2024-2 z dne 20. 11. 2024, se delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v elektronski obliki posredovati PROGRAM RAZVOJA LETALIŠČA NOVO MESTO 2030 – osnutek (januar 2024), na način, da v dokumentu prekrije:

- podatke o imenih in priimkih posameznih fizičnih oseb, razen podatkov o odgovorni osebi naročnika, predstavnici naročnika in odgovorni osebi izdelovalca dokumenta ter zakonitega zastopnika družbe kot upravljavca letališča v Slovenskih Konjicah;

- fotografijo župana in fotografiji, na katerih so posamezne fizične osebe (6. stran).«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 9. 9. 2024 zahteval, da mu organ posreduje:

- vso korespondenco v zvezi s Programom razvoja Letališča Novo mesto;

- pogodbo za izvedbo Programa razvoja Letališča Novo mesto ali naročilo v obliki naročilnice ali kakšen drug dokument, iz katerega je razvidno naročilo izvedbe tega projekta;

- osnutek predloga Programa razvoja Letališča Novo mesto, ki ga je izdelal RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO, Svetovanje in razvoj, d.o.o., Podbreznik 15, Novo mesto (v nadaljevanju: RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o.), vse podlage za izvedbo projekta in predloge, ki so jih podali zainteresirani posamezniki;

- račun, ki ga je RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. izdal organu za predmetno storitev.

Kot način seznanitve je določil elektronsko obliko.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-40/2024-2 z dne 20. 11. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu, ki se nanaša na osnutek PROGRAMA RAZVOJA LETALIŠČA NOVO MESTO 2030 (v nadaljevanju: osnutek PROGRAMA). Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe najprej povzel zahtevo prosilca in navedel, da z zahtevano dokumentacijo, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka izpodbijane odločbe, razpolaga v materializirani obliki. V nadaljevanju je izpostavil, da je namen ZDIJZ konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja iz drugega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije ter to določbo tudi citiral. Izpostavil pa je tudi določbi prvega odstavka 1. člena in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. V zvezi z dostopom do osnutka PROGRAMA je nato navedel, da gre za dokument, ki je še v postopku izdelave. Organ se mora namreč glede osnutka posvetovati najprej znotraj organizacijske enote in na podlagi posvetovanja se bo osnutek še dopolnil. Gradivo, ki bo primerno za javnost, bo gradivo, ki bo obravnavano tudi na Občinskem svetu organa, javnost pa bo z njim seznanjena tudi preko spletnih strani organa. Ker lahko po dopolnitvi pride do drugačnih izhodišč od zastavljenih v osnutku, kar lahko privede do drugačnega razumevanja vsebine, je odločil, da prosilcu dostop zavrne na podlagi 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 30. 11. 2024. V zvezi z ugotovitvijo organa, da lahko osnutek PROGRAMA po dopolnitvi privede do drugačnih izhodišč, kot so trenutno zastavljene v osnutku, je prosilec izpostavil:

- Iz Povabila k oddaji ponudbe za izdelavo Programa razvoja Letališča Novo mesto je natančno opisan predmet in opis naročila.

- Odločbi je priložena tudi naročilnica številka 23-00244 z dne 22. 6. 2023, iz katere je razvidno naročilo izdelave zadevnega programa RAZVOJNEMU CENTRU NOVO MESTO d.o.o., za skupno ceno 20.496,00 EUR.

- Odločbi je priložen tudi račun št.: 953-0000114 z dne 5. 12. 2023, ki je bil izdan v višini 20.496,00 EUR in iz katerega je razvidno, da zaračunavajo izdelavo zadevnega programa.

Glede na navedeno prosilec meni, da ni nobene ovire, da mu organ posreduje zahtevani program, in sicer v obliki, kot ga je izdelal RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o..

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z elektronskim dopisom z dne 20. 2. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo.

(5) Na poziva IP, št. 090-53/2025/2 z dne 24. 2. 2025 in št. 090-53/2025/3 z dne 4. 3. 2025, je organ 6. 3. 2025 posredoval IP še osnutek PROGRAMA.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec s pritožbo izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu, torej v 1. točki izreka.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim osnutkom Programa razpolaga v materializirani obliki, saj ga je tudi posredoval IP. Pogoji za informacijo javnega značaja so torej v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(9) Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do osnutka Programa zaradi varstva dokumenta v izdelavi.

Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ 

(10) Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno (hkrati):

- dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba), ki v 4. členu določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, štejejo podatki v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je v skladu z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

(11) IP, po vpogledu v posredovani osnutek PROGRAMA, upoštevaje pogoje, ki morajo biti podani za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ugotavlja:

- Zahtevani osnutek PROGRAMA v tej fazi nedvomno predstavlja zaključeno celoto. Ta dokument je namreč za organ kot naročnika izdelal RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o., na podlagi Povabila k oddaji ponudbe za izdelavo Programa razvoja letališča Straža št. 3500-2/2023-1 z dne 6. 7. 2023, in ga tudi posredoval organu. Ta dokument tako predstavlja zaključeno celoto ne glede na to, ali se je, oziroma se bo še spreminjal. Poleg tega je RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. ob njegovi izdelavi in dostavi organu že tudi izstavil račun št. 953-0000114, iz katerega izhaja, da se račun nanaša na plačilo storitve »Izdelava programa razvoja« v obdobju 1. 7. 2023 – 5. 12. 2023, dostava 5. 12. 2023, in to na podlagi naročilnice št. 23-00244 z dne 22. 6. 2023.

- Poleg tega mora biti pri obravnavani izjemi, tudi v skladu s 4. členom Uredbe, podan pogoj »identitete« med »organom«, znotraj katerega še vedno poteka posvetovanje in znotraj katerega je dokument v postopku izdelave. V obravnavani zadevi pa gre za dokument, ki ga je izdelal drug subjekt za organ in ne organ sam. Poleg tega niti ne gre za dokument, ki bi se v tej fazi še usklajeval med organom in RAZVOJNIM CENTROM NOVO MESTO d.o.o., ampak ga je RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. že posredoval v nadaljnjo obravnavo organu kot zaključeno celoto, kot že predhodno obrazloženo.

(12) IP v obravnavanem primeru tako zaključuje, da pogoji za obstoj izjeme po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, niso podani. IP se do specifičnega testa škode v obravnavanem primeru ne opredeljuje, ker nista podana že pogoja »dokument mora biti še v postopku izdelave« in »dokument mora biti še predmet posvetovanja«, vsi pogoji pa morajo biti podani hkrati (kumulativno), da je mogoče govoriti o izjemi varstva dokumenta v izdelavi. Ob tem IP pripominja, da je dokazno breme za izkaz škodne posledice (torej, da bi razkritje takšnega dokumenta lahko povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine), na strani organa.[1] S tem, ko je organ navedel, da lahko po dopolnitvi pride do drugačnih izhodišč od zastavljenih v osnutku, kar lahko privede do drugačnega razumevanja vsebine, ni v ničemer izkazal škode. IP dodaja še, da je namen te izjeme zagotoviti nemotene postopke odločanja ter varstvo zaupnosti posvetovanja znotraj organov in med organi v času priprave zadeve. Če pa gre za dokumente, ki so sami po sebi že zaključene celote, kot to velja v obravnavanem primeru, pa ni več mogoče govoriti o tem, da gre za dokument v postopku izdelave, pri čemer je treba poudariti še, da gre za dokument, ki ga je RAZVOJNI CENTER NOVO MESTO d.o.o. kot izdelovalec pripravil sam po navodilih organa iz navedenega povabila k oddaji ponudbe. IP na tem mestu ponovno poudarja, da je pri tem povsem irelevantno, da se lahko zadevni program še spreminja, saj vsaka taka različica predstavlja samostojen dokument. Navedb organa, da lahko po dopolnitvi pride do drugačnih izhodišč od zastavljenih v osnutku, kar lahko privede do drugačnega razumevanja vsebine, tako ni mogoče upoštevati kot argumenta, da gre pri zadevnem programu za dokument v postopku izdelave.

(13) Ne glede na to, da IP v obravnavanem primeru ne more pritrditi organu, da je pri zahtevanem dokumentu podana izjema varstva dokumenta v izdelavi po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa IP poudarja, da bi bil dokument dostopen prosilcu (torej javnosti) tudi v primeru, da bi bili izpolnjeni pogoji za obstoj te izjeme, in sicer na podlagi 1. in 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ:

- V obravnavanem primeru je nedvomno podana podlaga z vidika porabe javnih sredstev, tako z vidika dejstva, da je naročnik izdelave dokumenta organ kot porabnik javnih sredstev in za katerega so bila porabljena javna sredstva, pri čemer je organ kot naročnik tudi podal določene okvirje in navodila izdelovalcu za izdelavo zadevnega programa, pa tudi z vidika dejstva, da se dokument nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem občine. Kot izhaja že iz samega Povabila k oddaji ponudbe za izdelavo Programa razvoja letališča Straža, št. 3500-2/2023-1 z dne 6. 7. 2023, citirano: »Občina Straža je večinska lastnica zemljišč na letališču Novo mesto in tudi občina, v kateri se nahaja pretežni del letališkega kompleksa. Zemljišča so s strani občine oddana v najem različnim uporabnikom, ki se ukvarjajo z dejavnostmi letalstva (aeroklub, hangar), podjetništva (kovinska dejavnost, izpušni sistemi) in kmetijstva. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je pa ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javni sredstev) je sicer potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[2] IP tako izpostavlja še eno zadnjih sodb Upravnega sodišča, ki se nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem organa lokalne samouprave, in sicer sodbo št. I U 1544/2018-51 z dne 7. 10. 2020. V zvezi s porabo javnih sredstev je tako sodišče v 26. točki zapisalo, citirano: »Pojem porabe javnih sredstev je treba razlagati ob upoštevanju namena ZDIJZ, ki je v zagotovitvi javnosti in odprtosti delovanja organov ter omogočanju uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb, da si pridobijo informacije javnega značaja. V tem smislu torej za vsako ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti (nepremičnin in premičnin), kamor sodi njegovo upravljanje, torej skrb za pravno in funkcionalno urejenost, investicijska vzdrževalna dela, priprava, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno. Ob upoštevanju, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače ter da je treba v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavljati preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, je logično, da v zvezi s pojmom »poraba javnih sredstev« ni mogoče šteti le položaja, ko bi organ lokalne skupnosti zgolj trošil javna sredstva, ampak tudi položaj, v katerem izroči svojo nepremičnino drugi pogodbeni stranki v najem ali upravljanje.«. Iz navedb sodišča tako nedvomno izhaja, da je treba pri razpolaganju s stvarnim premoženjem občine izhajati iz načel preglednosti in javnosti, kar posledično pomeni, da so iz tega izhodišča zahtevane informacije v obravnavanem primeru prosto dostopne, (razen varovanih osebnih podatkov).

- Po določbi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za okoljske podatke, in zahtevani dokument nedvomno obsega tudi okoljske podatke. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju: Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Določilom Aarhuške konvencije pa sledi tudi Zakon o varstvu okolja (v nadaljevanju: ZVO-2), ki zelo široko določa, kaj je okoljski podatek v 16. točki 3. člena, saj okoljski podatek definira kot katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. Prav tako pa široko definira okoljske informacije v 2. členu Aarhuška konvencija. Načelo javnosti okoljskih podatkov sicer izhaja tudi iz prvega in drugega odstavka 15. člena ZVO-2, dostop do okoljskih podatkov pa ZVO-2 nadalje ureja tudi v določbah 160. člena, ki v prvem odstavku 160. člena jasno napotuje na ZDIJZ in Aarhuško konvencijo. Ugotoviti je, da tretji odstavek 160. člena ZVO-2 in 2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ postavljata enako pravilo, glede drugih okoljskih podatkov pa je treba v skladu s predmetno določbo ZDIJZ upoštevati določbe ZVO-2 o opredelitvi okoljskih podatkov. Določba 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej napotuje na uporabo določb ZVO-1, iz 3. člena tega zakona pa izhaja, da je okolje tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja, pri čemer so:

• deli okolja mineralne surovine, tla, voda, zrak, živalske in rastlinske vrste, vključno z njihovim genskim materialom,

• posebni deli okolja pa deli okolja, ki imajo koristno vlogo za drug del okolja ali javnost, in to so vode in tla ter s predpisi o ohranjanju narave posebej določene mednarodno varovane in zavarovane prosto živeče rastlinske in živalske vrste, njihovi habitati in habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, ter naravne vrednote po predpisih o ohranjanju narave.

ZVO-2 opredeljuje tudi pojme obremenitve okolja kot poseg ali posledica posega v okolje, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, rabo naravne dobrine, tveganje za okolje ali okoljsko škodo. Ker odločitev IP o dostopu do zadevnega programa še ni pravnomočna, IP na tem mestu ne more izpostaviti konkretnih navedb iz tega dokumenta, ki se nanašajo na varstvo okolja (npr. točka 3.2.1), poudarja pa v zvezi z okoljskimi podatki naslednje:

• Organ kot naročnik je dal izdelovalcu zadevnega programa določena navodila, da upošteva ukrepe za zagotavljanje varstva okolja. Organ kot naročnik pa je izdelovalca v zadevnem povabilu tudi zavezal, da mora upoštevati pri pripravi določila Občinskega prostorskega načrta Občine Straža (v nadaljevanju: OPPN), v zvezi s katerim je izpostavil določbo, ki se nanaša na letališče Straža in ki med drugim določa, citirano: » Območji za turizem in za centralne dejavnosti se urejata (glede izbora dejavnosti, urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) ob upoštevanju funkcionalnih povezav z letališkimi ureditvami in kakovosti okoliške kmetijske in obvodne krajine, zato se na robovih zagotovi ohranitev obstoječe gozdne vegetacije, znotraj območja pa se predvidi ureditev zelenih odprtih površin z avtohtonimi drevesnimi vrstami.«, pa tudi, citirano: »Za zagotavljanje varstva okolja se upoštevajo ukrepi:

– rekreacijske površine (poti, kolesarske poti) se urejajo po že obstoječih kolovozih ali poteh in se usmerjajo izven 15 m širokega obvodnega prostora. Pomembne površine vrst in habitatnih tipov, ki bodo uničene zaradi letališča se v vsaj enaki površini nadomestijo z medsebojno sklenjeno povezanimi nadomestnimi habitati, vključno s koridorskimi povezavami med obstoječimi habitati znotraj SCI območja. Nadomestni habitati se vzpostavijo izven kmetijske namenske rabe. Nadomestni habitati se vzpostavijo še pred uničenjem obstoječih. Podrobno se umestitev in obseg nadomestnih habitatov predvidita v pripravi OPPN,

– letalski promet naj se ureja tako, da zrakoplovi ne bodo presegali dopustnih ravni hrupa, kar se doseže zlasti z omejevanjem števila poletov v nočnem času; za območje OPPN je zaradi preprečevanja prekomerne obremenitve s hrupom treba v postopku OPPN izdelati karto hrupa in v primeru preseženih vrednosti hrupa zagotoviti ustrezno protihrupno zaščito oziroma omejitve letalskega prometa,

– v okviru postopka priprave OPPN na arheološkem območju se izvedejo predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov), na podlagi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji. Vse ureditve se uskladijo s službami, pristojnimi za upravljanje voda, varstvo narave in kulturne dediščine.«.

• Izdelovalec osnutka PROGRAMA tako med drugim izpostavlja določene zahteve in cilje OPPN, ki se nanašajo na varstvo okolja, pa tudi posamezne navedbe iz okoljskega poročila za prostorski načrt.

(14) IP je torej ugotovil, da izjema varstva dokumenta v izdelavi ni podana, vendar nadalje ugotavlja, da obsega zadevni program tudi osebne podatke, zato se v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(15) V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[3] pomeni osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

(16) Upoštevaje navedeno definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da podatki o imenu in priimku posamezne fizične osebe, njegovem položaju oziroma funkciji ter tudi lastništvu nepremičnine, nedvomno predstavljajo osebne podatke. Prav tako obsegajo osebne podatke fotografiji, ki sta bili vneseni v osnutek PROGAMA, saj so posamezniki na njih lahko določljivi. Že samo dejstvo, da bi bila oseba določljiva zgolj eni osebi, zadostuje za uporabo izjeme varstva osebnih podatkov. Fotografija namreč obsega tudi npr. podatke o tem, kakšen je bil zunanji videz posameznika v trenutku, ko je bila napravljena, kako je bil posameznik v tem trenutku oblečen, ali je bil urejen ali ne, skratka zajema njegovo zunanjo osebno podobo.

(17) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih podatkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov nadalje v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker torej razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon.

(18) Upoštevaje navedeno in po vpogledu v osnutek PROGRAMA IP v obravnavanem pritožbenem postopku ugotavlja:

- Zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov javnih funkcionarjev in uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ. V obravnavani zadevi tako ni sporno, da je treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere se dostop do zahtevane informacije dovoli ne glede na izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ (torej tudi izjemo varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma javne funkcije, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ti pa v obravnavanem primeru niso podani). Podatki o imenu, priimku in funkciji odgovorne osebe organa (župana) kot naročnika ter imenu in priimku javne uslužbenke organa kot predstavnice naročnika so tako nedvomno javni.

- Niso varovani podatki o imenu, priimku, naslovu in položaju družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Ti podatki so namreč javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o Poslovnem registru Slovenije in Zakona o sodnem registru. Podatki o imenu, priimku in položaju odgovorne osebe RAZVOJNEGA CENTRA NOVO MESTO d.o.o. kot izdelovalca zahtevanega dokumenta ter imena in priimka zakonitega zastopnika družbe kot upravljavca letališča v Slovenskih Konjicah so torej javni.

- Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o imenu in priimku zaposlenih oseb pri RAZVOJNEM CENTRU NOVO MESTO d.o.o., ki so sodelovali pri pripravi zadevnega programa.

- Ni podane pravne podlage za razkritje podatkov o imenih in priimkih drugih fizičnih oseb (lastnikov zemljišč, …), IP pa tudi ni znana pravna podlaga za razkritje zunanjih podob posameznikov.

(19) Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ, ki pa je sicer zahtevo prosilca zavrnil v celoti zaradi razloga dokumenta v izdelavi.

(20) IP pojasnjuje še, da ZDIJZ v a26.a členu določa, da je v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja ali ponovno uporabo stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni. Navedeno pomeni, da organ v postopek ne pozove stranskih udeležencev (in je edina stranka postopka zgolj prosilec), v tistih primerih, kadar že sam zakon določa, da je določena informacija javna. Ker je IP ugotovil, da so podatki, o dostopu do katerih je odločil, javni po navedenih zakonih (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ), v postopek ni pritegnil izdelovalca osnutka PROGRAMA.

Delni dostop

(21) Institut delnega dostopa ureja ZDIJZ v 7. členu ZDIJZ, ko določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena (npr. osebne podatke in druge izjeme iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Delni dostop nadalje ureja Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) v 19. členu, po katerem sta pomembna tehnični in vsebinski vidik delnega dostopa. Ta določba Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oz. drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij.

(22) IP ugotavlja, da je delni dostop, upoštevaje določbe 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe do zahtevanega dokumenta mogoč, zato je odločil kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Sklepno

(23) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, v skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, ko to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe (zaradi varstva osebnih podatkov).

(24) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(25) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Tako izhaja iz prakse IP (npr. odločbe št. 021-141/2008, št. 090-6/2013) in tudi prakse Upravnega sodišča (npr. sodba opr. št. III U 284/2013).

[2] Tako tudi sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[3] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.