prosilec - Občina Slovenska Bistrica

Številka: 090-173/2026/4

Datum: 19. 5. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 4. 2026, zoper odločbo Občine Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica, (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2026-2 z dne 3. 4. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 4. 4. 2026 zoper odločbo Občine Slovenska Bistrica, št. 090-6/2026-2 z dne 3. 4.2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 16. 3. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje vseh informacij in dokumentov v zvezi s sodelovanjem organa z zavodom MITRA, Majo Malus Azhdarii in Nado Altbauer v obdobju od leta 2010 do danes, in sicer dokumentacijo:

- v zvezi s finančnimi sredstvi: seznam vseh odobrenih in izplačanih sredstev iz naslova javnih razpisov, neposrednih pogodb ali subvencij (vključno s sredstvi iz evropskih skladov, ki jih upravlja organ),

- v zvezi s pogodbami in poročili: kopije vseh pogodb o sodelovanju ter vsebinskih poročil o opravljenem delu (npr. poročila o izvedenih integracijskih delavnicah, prevajalskih storitvah ali strokovnih mnenjih),

- v zvezi s statusom svetovalcev / komisij: podatek, ali so navedeni subjekti delovali kot zunanji svetovalci organa, člani strokovnih komisij ali ocenjevalci vlog na področju kulture, integracije ali človekovih pravic),

- v zvezi s preverjanjem usposobljenosti: kopije dokumentov, ki dokazujejo formalno izobrazbo in strokovno usposobljenost navedenih oseb za izvajanje nalog, za katere so prejemale javni denar.

Kot način seznanitve je prosilec določil elektronsko obliko.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-6/2026-6 z dne 3. 4. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da po opravljenem preverjanju ni ugotovil obstoja zahtevane dokumentacije ter da z dokumenti oziroma informacijami, ki jih prosilec zahteva, ne razpolaga, zato zahtevane informacije javnega značaja v konkretnem primeru ne obstajajo.

(3) Zoper navedeno odločbo je prosilec dne 4. 4. 2026 vložil pritožbo. V njej navaja, da ne soglaša z ugotovitvijo organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, saj naj bi navedeni subjekti javno delovali na območju organa v okviru različnih kulturnih in integracijskih projektov. Po njegovem mnenju bi moral organ opraviti celovito in skrbno preverbo dokumentacije pri vseh organizacijskih enotah, zlasti pri oddelkih za kulturo, družbene dejavnosti, kjer bi se lahko nahajale naročilnice, pogodbe o sofinanciranju ali poročila o izvedenih projektih.. Po njegovem mnenju bi moral organ z visoko stopnjo verjetnosti izkazati, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, oziroma da z njimi ne razpolaga, česar pa naj ne bi storil. Ob tem je prosilec opozoril tudi na javno dostopne podatke poročila društva MITRA, iz katerih naj bi izhajalo financiranje s strani lokalnih skupnosti, kar po njegovem mnenju dodatno vzbuja dvom v pravilnost ugotovitev organa.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP.

(5) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovor organa je IP prejel dne 15. 5. 2026.

Pritožba ni utemeljena.

(6) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(10) V okviru pritožbenega postopka je IP organ pozval k dodatnim pojasnilom glede morebitnega sodelovanja z navedenimi osebami oziroma subjekti, zlasti glede sklepanja pogodb, izplačil javnih sredstev, sodelovanja v strokovnih komisijah ali opravljanja nalog zunanjih svetovalcev na področju kulture, integracije ali človekovih pravic v obdobju od leta 2010 do danes. Hkrati je IP organ pozval tudi k posredovanju morebitne dokumentacije, ki bi ustrezala zahtevi prosilca.   

(11) Pri odstopu pritožbe in v odgovoru z dne 15. 5. 2026 je organ pojasnil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Navedel je, da je ponovno opravil pregled evidence dokumentarnega gradiva za celotno občinsko upravo, vključno z oddelki za družbene dejavnosti, finance in računovodstvo, ter preveril morebitne pogodbe, naročilnice, evidence izplačil in druge dokumente, ki bi lahko izkazovala sodelovanje z navedenimi subjekti. Tudi po ponovnem preverjanju organ ni našel dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca. Pojasnil je, da od leta 2010 do danes ni sodeloval z navedenimi subjekti, niti te osebe niso delovale kot zunanji sodelavci, člani strokovnih komisij ali ocenjevalci vlog na področju kulture, integracije ali človekovih pravic. Organ je dodatno navedel, da iz navedb prosilca izhaja predvsem domneva o sodelovanju navedenih subjektov z drugimi organizacijami oziroma izvajalci projektov, ki naj bi bili financirani iz občinskih sredstev, ne pa neposredno z organom samim.

(12) IP poudarja, da je v obravnavanem primeru ključno vprašanje, ali zahtevana dokumentacija obstaja v materializirani obliki in ali organ z njo razpolaga. Dokazno breme glede obstoja dokumentacije sicer primarno nosi organ, ki mora izkazati, da je opravil ustrezno preverbo obstoja zahtevanih informacij. IP ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru tej obveznosti zadostil, saj je jasno in prepričljivo pojasnil način ter obseg izvedenega preverjanja, pri čemer je ponovno preveril obstoj zahtevane dokumentacije pri vseh relevantnih organizacijskih enotah. IP nima podlage za dvom v resničnost navedb organa, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, saj ta s subjekti, ki jih navaja prosilec v zahtevi nikoli ni sodeloval. Prosilec sicer opozarja na pomen transparentnosti porabe javnih sredstev, kar IP ocenjuje kot legitimen javni interes, vendar navedeno samo po sebi še ne izkazuje obstoja konkretnih dokumentov pri organu. Prav tako prosilec ni navedel konkretnih okoliščin ali dokazov, ki bi z zadostno stopnjo verjetnosti izkazovali, da organ z zahtevano dokumentacijo dejansko razpolaga. IP ob tem poudarja, da ZDIJZ organov ne zavezuje k ustvarjanju dokumentacije za nazaj ali k pridobivanju dokumentov od drugih subjektov, če z njimi sami ne razpolagajo. Predmet presoje po ZDIJZ je namreč izključno dostop do že obstoječih informacij javnega značaja, ne pa ugotavljanje dejanskega stanja glede morebitnega sodelovanja med posameznimi subjekti ali izvajanja nadzornih oziroma preiskovalnih postopkov. Na podlagi vsega navedenega IP ugotavlja, da glede zahtevane dokumentacije ni izpolnjen pogoj obstoja informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je zato ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca zavrnil.

(13) Na podlagi vsega navedenega je IP odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(15) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :

Polona Marinko, univ. dipl. prav.                                        

svetovalka IP                                                                                 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica pooblaščenke