prosilec - Občina Slovenska Bistrica

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec zahteval dokumentacijo v zvezi s projektom  vetrni park. Organ je omogočil dostop le do dokumentov, ki so že prosto dostopni, v preostalem delu pa zavrnil.  IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da takšen izrek ne omogoča preizkusa, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je organ sploh odločil. Izpodbijana odločba je bila dejansko tudi brez obrazložitve, saj organ ni podal razlogov za zavrnitev, zato ni bilo mogoče ugotoviti, na podlagi katere izjeme je organ sploh zavrnil dostop in glede katerih dokumentov, zato se izpodbijane odločbe ni dalo preizkusiti. IP je izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje z napotkom, da se mora organ opredeliti do dokumentov, ki jih je oz. bo prepoznal kot predmet zahteve in v primeru obstoja izjem le te konkretno utemeljiti.  IP je posebej opozoril, da je prosilec v pritožbi izpostavil, da je ena izmed zahtevanih dokumentov tudi študija o vplivih projekta na okolje, zato se bo moral organ v ponovljenem postopku opredeliti tudi do vprašanja, ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo pogoje za okoljske podatke, ki v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka  6. člena ZDIJZ, sodijo med absolutno javne informacije, tudi v primeru, če gre za avtorsko delo (drugi odstavek 25. člena ZDIJZ). 

ODLOČBA:

Številka: 090-169/2023/2
Datum: 15. 6. 2023

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi z dne 22. 5. 2023 (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Občine Slovenska Bistrica, Občinske uprave, Kolodvorska ulica 10, 2310 Slovenska Bistrica (v nadaljevanju organ), št. 090-6/2023, z dne 15. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca z dne 22. 5. 2023 se ugodi in se odločba Občine Slovenska Bistrica, št. 090-6/2023 z dne 15. 5. 2023, v drugi točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca z dne 24. 3. 2023 odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 24. 3. 2023 po elektronski pošti na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer je navedel, da je v gradivu 18. redne seje občinskega sveta občine pod 11. točko navedena obravnava projekta »Vetrni park Slovenska Bistrica«, ki ga želi speljati podjetje Energija na veter d.o.o. Kot priloge investitorja so v njihovem elektronskem sporočilu, ki je priloženo v gradivu, navedene:
-     Celotna vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt SN voda
-     Energetska dovoljenja od VPG 1 do VPG 11
-     Gradivo in predstavitev projekta Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica in Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica od VPG 1 do VPG 11.
Prosilec je navedel, da prosi za posredovanje teh prilog. 

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 090-6/2023 z dne 15. 5. 2023, s katero je v prvi točki izreka delno ugodil zahtevi, in sicer tako, da se dovoli dostop do dokumentov, ki so javno dostopni ter se ga napoti na https://www.slovenska-bistrica.si/vsebina/3-redna-seja-obcinskega-sveta. V drugi točki izreka odločbe je organ zavrnil dostop do preostalih dokumentov, vezanih na postavitev vetrnih elektrarn. Stroški postopka niso nastali.

V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in določbe ZDIJZ ter navedel, da je o zahtevi za dostop do dokumentov obvestil nasprotno stranko, z dopisom št 090-62023-4-1032 z dne 25 4 2023, saj je na dokumentih, ki jih zahteva prosilec, oznaka »poslovna skrivnost«. Organ je navedeno stranko zaprosil za dovoljenje, da se dokumenti posredujejo prosilcu. Nasprotna stranka je z odgovorom dne 8. 5. 2023 sporočila, da se dokumenti, ki so javno dostopni na povezavi https://www.slovenska-bistrica.si/vsebina/3-redna-seja-obcinskega-sveta, lahko posredujejo prosilcu oziroma se v skladu z določbo 5. odstavka 6. člena ZDIJZ prosilca samo napoti, kje se informacija nahaja. V preostalem delu pa je nasprotna stranka zahtevala, da se prosilcu ne ugodi, saj ni vzpostavljene pravne podlage za posredovanje navedene dokumentacije, ker gre za postopek gradbenega dovoljenja, ki je še v teku, torej skladno s prvim odstavkom 5a člena ZDIJZ in prakso IP vloga za gradbeno dovoljenje ni javna. Nasprotna stranka je navedla, da se želi kot stranski udeleženec seznaniti z odgovorom organa. Organ je na podlagi navedenega odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, torej da se prosilca napoti na spletno stran, v preostalem delu pa se dostop zavrne, saj gre za upravni postopek, ki še ni zaključen, kar je skladno z določbo 5.a člena ZDIJZ. 

Prosilec je dne 22. 5. 2023 zoper odločbo organa vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je od organa zahteval dostop do informacij povezanih s projektom Vetrnega parka Slovenska Bistrica, med drugim je zahteval celotno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, katere ključen element je študija o vplivih projekta na okolje, ki ni nikjer javno objavljena. Organ je »odobril« dostop samo do informacij, ki so tako ali tako javno objavljene. Do dokumentacije, ki jo je zahteval, pa organ ni omogočil dostopa. Prosilec vztraja pri dostopu do zahtevanih dokumentov. 

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP dne 8. 6. 2023, z dopisom št. 090-6/2023 z dne 1. 6. 2023, s prilogami. 

Pritožba je utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa. Sporno pa je vprašanje, glede katerih dokumentov je organ sploh odločil, tako v ugodilnem, kakor tudi v zavrnilnem delu. V prvi točki izreka izpodbijane odločbe je namreč organ prosilca napotil na prosto dostopne dokumente, v drugi točki izreka pa je zgolj na splošno napisal »v preostalem delu se prosilčeva zahteva zavrne«. Takšen izrek ne omogoča preizkusa, saj ni razvidno, glede katerih konkretnih dokumentov je organ sploh odločil. 

V postopku po ZDIJZ je organ dolžan o zahtevi odločiti z odločbo le takrat, ko dostop delno ali v celoti zavrne, zato mora iz izreka odločbe izrecno izhajati, o katerih dokumentih je organ odločil in do katerih dokumentov je dostop delno ali v celoti zavrnil, saj je le tako prosilcu omogočeno ustrezno pravno varstvo. 

Ker organ tega ni storil, je kršil 213. čl. ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank, posledično je organ zagrešil bistveno kršitev pravil upravnega postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP. 

IP ugotavlja, da je izpodbijana odločba dejansko brez obrazložitve, saj je organ zgolj povzel stališče stranskega udeleženca, brez da bi se do navedb stranskega udeleženca opredelil in sam obrazložil razloge za zavrnitev dostopa. Organ tako z eno besedo omenja, da so zahtevani dokumenti označeni kot poslovna skrivnost ter brez logične povezave v enem stavku zaključi, da dostop zavrača, ker upravni postopek še ni zaključen. Dejansko ni mogoče ugotoviti, na podlagi katere izjeme je organ sploh zavrnil dostop in glede katerih dokumentov, zato se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. 

Glede na določbo 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.

Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje, ki zahtevane dokumente (po navedbah organa gre za obsežno gradivo, op. IP) tudi najbolje pozna, zato je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem se bo moral primarno opredeliti do dokumentov, ki jih je oz. bo prepoznal kot predmet zahteve, in sicer v njihovi neobdelani, »surovi« obliki in vsebini. Nadalje se bo moral organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in v izrek in obrazložitev odločbe natančno navesti, o katerih konkretnih dokumentih je odločal ter ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti v izreku odločbe, v katerem delu (v primeru delnega dostopa) se posamezni dokument prekrije (npr. v dokumentu »dopis - …z dne .., na strani..., itd. se prekrije… ), v obrazložitvi odločbe pa pojasniti na podlagi katere izjeme in jo tudi utemeljiti. 

Glede na to, da se organ ni opredelil do samih dokumentov, je logično izostala tudi obrazložitev, ki bi bila konkretno aplicirana na zahtevane dokumente z vidika obstoja pogojev izjeme. Organ je svojo odločitev namreč utemeljil na splošni ugotovitvi, da upravni postopek še ni zaključen, kar samo po sebi ni razlog, da bi lahko dostop zavrnil. IP opozarja, da izjema varstva upravnega postopka ne omogoča, da se lahko nanjo vsak sklicuje ali celo, da se mora sklicevati, če npr. to zatrjuje stranski udeleženec, kot je bilo to v obravnavanem primeru. Treba je izhajati iz namena izjeme, kar je v danem primeru nedvomno varovanje izvedbe upravnega postopka, ne pa varstvo pravic stranskega udeleženca. Zato je logično, da se lahko na to izjemo sklicuje zgolj organ, ki konkretni upravni postopek vodi. Če bo organ vztrajal pri obstoju izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, mora primarno izkazati, da je bila zahtevana dokumentacija pridobljena ali  sestavljena zaradi konkretnega upravnega postopka, ki je še v teku in izvesti škodni test, da bi razkritje zahtevanih dokumentov škodovalo izvedbi zatrjevanega upravnega postoka. 

Glede na to, da je organ omenil, da ima zahtevana dokumentacija oznako »poslovna skrivnost«, IP opozarja, da mora organ v primeru sklicevanja na izjemo po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, izkazati izpolnjevanje pogojev, ki so določeni v 2. členu  ZPosS, pri čemer je dokazno breme primarno na subjektu, ki poslovno skrivnost zatrjuje. 

V pritožbi je prosilec izpostavil, da je ena izmed zahtevanih dokumentov tudi študija o vplivih projekta na okolje, zato se bo moral organ v ponovljenem postopku opredeliti tudi do vprašanja, ali zahtevani dokumenti izpolnjujejo pogoje za okoljske podatke, ki v skladu z drugo alinejo tretjega odstavka  6. člena ZDIJZ, sodijo med absolutno javne informacije, tudi v primeru, če gre za avtorsko delo (drugi odstavek 25. člena ZDIJZ). 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, zaradi česar se odločbe ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v drugi točki izreka odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke