prosilec - Občina Sevnica

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilki dostop do zahtevanih dokumentov po zahtevi z dne 18. 8. 2025 iz razloga, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje pritožbene navedbe prosilke, ugotovil, da je organ po izdaji odločbe posredoval prosilki zahtevano pogodbo, sklenjeno z izbranim odvetnikom. Ker je torej IP ugotovil, da prosilka glede zahteve po posredovanju zadevne pogodbe nima pravovarstvenega interesa, saj s tem dokumentom že razpolaga, je pritožbo prosilke zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-465/2025/2

Datum: 30. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 30. 9. 2025, zoper odločbo OBČINE SEVNICA, Glavni trg 19A, 8290 Sevnica (v nadaljevanju: organ), št. 090-0001/2025-13 z dne 18. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilke z dne 30. 9. 2025 zoper odločbo OBČINE SEVNICA, št. 090-0001/2025-13 z dne 18. 9. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilka je z zahtevo z dne 18. 8. 2025, na podlagi ZDIJZ, zahtevala, da ji organ posreduje:

- celotno dokumentacijo (predvidoma evidenčnega) javnega naročila, s katerim je bil v maju 2025 odvetnik … (v nadaljevanju: odvetnik) izbran za strokovno pomoč v postopku uvedbe izredne odpovedi pogodbe ... torej interni obrazec za uvedbo postopka z navedbo ocenjene vrednosti storitve in proračunske postavke z zagotovljenimi sredstvi, ponudba odvetnika in ostalih ponudnikov, obrazec o izboru ponudnika (poročilo), naročilnica izbranemu odvetniku, račun odvetnika in dokazilo o plačilu, iz katerega je jasno videna proračunska postavka, iz katere je bil račun plačan;

- informacijo, kateri strokovnjaki so še sodelovali pri svetovanju v postopku izredne odpovedi pogodbe … direktorici občinske uprave organa, torej celotno dokumentacijo postopka izbora, vključno z izstavljenim računom, saj je bila seznanjena, da je o tem župan dal informacijo medijem in podal odgovor na vprašanja občinskih svetnikov v gradivu za 26. sejo občinskega sveta 18. 6. 2025 (11. točka), citirano: »Celoten postopek je bil izpeljan v sodelovanju s strokovnjaki s področja varstva osebnih podatkov in v sodelovanju z izbrano odvetniško pisarno.«.

(2) Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-0001/2025-13 z dne 18. 9. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Uvodoma je izpostavil pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da pravne storitve predstavljajo izjemo po 4.č točki prvega odstavka 27. člena Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3), za katere se ta ne uporablja, zato javno naročilo ni bilo izvedeno. Za pravne storitve je bila sklenjena neposredna pogodba z odvetnikom, ki kot odvetnik deluje na področju delovnega prava 25 let, ima torej reference vodenja tovrstnih postopkov in delovnih sporov ter deluje kot pooblaščenec številnih pravnih oseb v razmerjih z delavci in javnimi uslužbenci. Pri svetovanju v postopku izredne odpovedi pogodbe se je odvetnik posvetoval s strokovnjaki iz … iz Ljubljane, kjer so specializirani za varstvo osebnih podatkov, strošek posvetovanja z njimi pa je bil vključen v storitve in stroške odvetnika, zato neposrednega razmerja (javno naročilo, naročilnica, račun) med organom in navedeno družbo v tem primeru ni bilo. Glede na to, da zahtevana dokumentacija torej ne obstaja, je organ, v skladu z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ v povezavi z prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, prosilki zahtevo z dne 18. 8. 2025 delno zavrnil.

(3) Prosilka je zoper odločbo vložila pritožbo z dne 30. 9. 2025, ker meni, da je upravičena do seznanitve s pogodbo, ki jo je organ sklenil z odvetnikom. Ob tem je še dodala, da je organ po njenem mnenju napačno tolmačil 4.č točko prvega odstavka 27. člena ZJN-3, saj zadevna odločba ne vključuje odvetniške storitve arbitraže, spravni postopek ali overitev. Nadalje je navedla, da je v drugi zahtevi prejela 18. 9. 2025 odgovor, v katerem je v zadnji alineji navedeno, da strošek odvetnika celega postopka znaša 1807,67€ in da organ računa še ni prejel. Če organ razpolaga s podatkom o višini stroškov, na kar se nanaša zahteva, torej obstaja dokument, ki določa navedeni znesek, in če obstaja, meni, da ima vse pogoje informacije javnega značaja. Iz elektronskega sporočila z dne 18. 9. 2025 tudi izhaja obstoj pogodbe med odvetnikom in organom. Ocenjuje pa tudi, da ne gre zanemariti, da je bila očitno opravljena storitev v maju 2025 (… v postopkih, ko je odvetnik zastopal organ kot pooblaščenec in postopke tudi vodil), račun za opravljeno storitev pa ni bil izdan v zakonitem roku - z neizdajo računa v zakonitem roku je bila kršena DDV zakonodaja, saj račun ni bil izstavljen najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter jo je, z dopisom št. 090-0001/2025-20 z dne 6. 10. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil izpodbijano odločbo, vročilnico o vročitvi odločbe, posredovano dokumentacijo in pojasnila (elektronsko sporočilo z dne 18. 9. 2025) ter posredovano dokumentacijo, ki se nanaša na odvetniške storitve in račun za opravljeno storitev (elektronsko sporočilo z dne 6. 10. 2025). V zvezi s pritožbo je še pojasnil, da je organ glede zahtevanih informacij javnega značaja odločal v mejah postavljene zahteve. Prosilki so bile tako posredovane informacije in dokumenti, ki jih je zahtevala in s katerimi je organ razpolagal na dan posredovanja dokumentov. Dokumente, ki jih v zahtevi ni zahtevala oziroma jih dodatno zahtevala v pritožbi (pogodba za odvetniške storitve) ter račun za opravljeno storitev, ki ga je organ prejel naknadno, ji je organ poslal 6. 10. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilka dejansko izpodbija odločbo organa samo glede pogodbe, ki jo je organ sklenil z odvetnikom.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ kot občina zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da organ z zahtevano pogodbo razpolaga, saj jo je poslal tako IP kot prosilki. Pogoji za informacijo javnega značaja so tako v obravnavanem primeru izpolnjeni.

(8) Ker torej prosilka vztraja pri posredovanju Pogodbe za opravljanje odvetniških storitev za Občino Sevnica, sklenjene med organom in odvetnikom 8. 5. 2025 (v nadaljevanju: Pogodba), se IP v nadaljevanju opredeljuje do njenega pravovarstvenega interesa v zvezi s to pogodbo.

Pravovarstveni interes prosilke v obravnavanem primeru

(9) IP po pregledu zadeve ugotavlja, da prosilka s Pogodbo že razpolaga v materializirani obliki, saj ji jo je organ posredoval naknadno po izdaji izpodbijane odločbe. IP je iz tega razloga odločil, da se pritožba prosilke zavrne. Prosilka namreč glede te Pogodbe nima več pravovarstvenega interesa.

(10) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavanem primeru je torej ugotovljeno, da prosilka s Pogodbo že razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar želi priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Prosilka si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Upoštevajoč zgoraj navedene ugotovitve in razloge IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilka glede zahteve po posredovanju Pogodbe nima pravovarstvenega interesa, ker s tem dokumentom že razpolaga. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je že dosežen, če prosilec z zahtevanim dokumentom že razpolaga, bodisi ga je ustvaril sam bodisi ga je že prejel, pa čeprav na drugi pravni podlagi.

Opredelitev do posameznih navedb organa in prosilke

(11) Organ je sicer ocenil, da je odločal v mejah postavljene zahteve. V zvezi s tem IP pripominja, da je prosilka v zahtevi z dne 18. 8. 2025 res opredelila zahtevo drugače, ker je menila, da je organ izpeljal evidenčno naročilo, vendar je treba upoštevati, da prosilci v postopkih po ZDIJZ ne morejo vedeti, s kakšnimi dokumenti vse konkretno razpolagajo organi. Glede na to, da je prosilka med drugim zahtevala izdano naročilnico izbranemu odvetniku, torej pravno podlago za to, da je odvetnik opravil storitve za organ, je treba smiselno temu šteti, da se njena zahteva v tem delu nanaša v obravnavanem primeru na Pogodbo.

(12) V zvezi z navedbami prosilke glede tolmačenja 4.č točke prvega odstavka 27. člena ZJN-3 in izdaje računov v zakonskih rokih pa IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Navedeno pomeni, da se IP ni pristojen spuščati v to, ali je organ pravilno tolmačil navedeni člen ZJN-3, niti v to, ali je odvetnik izdal račun v zakonskem roku.

Sklepno

(13) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilke zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke