prosilec - Občina Sežana

POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala dostop do poimenskega seznamom članov t. i. vaškega odbora Dutovlje in informacijo glede izdaje uradnega sklepa Krajevne skupnosti Dutovlje (KSD), in sicer na podlagi katerega pravnega temelja lahko pravna oseba javnega prava ožjega dela Občine Sežana - to je KSD - sprejema protizakonite sklepe. Organ je prosilkino zahtevo zavrnil na podlagi 4. člena ZDIJZ, ker s seznamom ne razpolaga ozirom a ker ne gre za informacijo javnega značaja. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ s predmetnim seznamom članov vaškega odbora, ne razpolaga, saj ta deluje kot neformalna oblika združevanja znotraj KDS, ki je sicer samostojni zavezanec po ZDIJZ. Glede drugega dela zahteve pa je ugotovil, da se ne nanaša na pridobitev dokumenta v materializirani obliki, ampak z njim prosilka želi odgovore na vprašanja. IP je tako presodil, da je odločba organa pravilna in zakonita, zato je pritožbo v celoti zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-385/2021/6

Datum: 17. 1. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 13. 12. 2021, zoper odločbo Občine Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana (v nadaljevanju organ), št. 090-10/2021-2 z dne 6. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 13. 12. 2021 zoper odločbo Občine Sežana, št. 090-10/2021/2 z dne 6. 12. 2021, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je 5. 12. 2021 pri organu vložila zahtevo po ZDIJZ, ki jo je poimenovala »Prošnja za dostop do informacij javnega značaja ter uradno pojasnilo glede javnosti delovanja Krajevne skupnosti Dutovlje«. V njej je med drugim navajala, da je 22.11.202 v imenu Civilne pobude za spoštovanje dediščine Dutovelj na predsednico Krajevne skupnosti Dutovlje (v nadaljevanju KSD), naslovila prošnjo, da jo seznani s poimenskim seznamom članov vaškega odbora Dutovlje in s sklepi, sprejetimi na srečanjih vaškega odbora. Iz nadaljnjih ravnanj predsednice te krajevne skupnosti, je prosilka sklepala, da razpolaga in obdeluje te osebne podatke z osebno privolitvijo vsakega posameznika in z urejeno uradno evidenco. Meni, da bi ta evidenca morala biti objavljena v Katalogu informacij javnega značaja Občine Sežana, kar pa iz spletne strani ne izhaja. Zato prosi, da jo organ napoti na spletno stran, kjer so ti podatki objavljeni. V nadaljevanju zahteve pojasnjuje delovanje vaške skupnosti Dutovlje, podaja dokazila o njenem obstoju in navaja, da jo sestavljajo, s strani predsednice Krajevne skupnosti Dutovlje izbrani, posamezniki iz različnih delov vasi. V nadaljevanju se sklicuje na določbe ZDIJZ in poudarja obveznost transparentnega delovanja organov lokalne samouprave in pravico občanov do sodelovanja pri upravljanju lokalnih javnih zadev z ljudsko iniciativo in poudarja, da je bila Civilni pobudi za spoštovanje dediščine Dutovlje, v imenu katere vlaga zahtevo, onemogočena pravica do soodločanja v lokalnih skupnostih, zato prosi za uraden odgovor, na podlagi katerega pravnega temelja lahko pravna oseba javnega prava ožjega dela Občine Sežana sprejema protizakonite sklepe. Organ prosi, da poda uradno stališče do zastavljenih vprašanj.

Organ je z odločbo št. 090-10/2021-2 z dne 6. 12. 2021 (izpodbijana odločba) njeno zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, da pri prosilkinimi zahtevi sploh ne gre za informacijo javnega značaja. Navajal je, da tudi ne razpolaga z nikakršnimi dokumenti »vaškega odbora« Dutovlje, ki po statutarni ureditvi delovanja krajevnih skupnosti sploh ne obstaja.

Prosilka je 13. 12. 2021 zoper izpodbijano določbo vložila pritožbo in navajala, da se je njena zahteva nanašala na dve prošnji za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je prosila za seznanitev s poimenskim seznamom članov t. i. Vaškega odbora Dutovlje. Podajala je navedbe in dokaze o njegovem obstoju in navajala, da je iz javno dostopne informacije preko občinskega glasila Kraški obzornik razvidno, da s temi podatki razpolaga tudi organ. Poleg tega želi pridobiti informacijo glede izdaje uradnega sklepa KSD, na podlagi katerega pravnega temelja lahko pravna oseba javnega prava ožjega dela Občine Sežana - to je KSD - sprejema protizakonite sklepe. Če sklep ni protizakonit, pa prosi za uradno tolmačenje sklepa. V nadaljevanju zahteve prosi še za nadaljnja pojasnila v zvezi z javno dostopnostjo zapisnikov krajevne skupnosti, načrtom prenove trga ter postavlja vprašanja v zvezi s obveznostjo organa o javnem obveščanju krajanov o letnih investicijskih načrtih in obstoju avtobusnega postajališča ter vprašanja v zvezi s samim postopkom po ZDIJZ. Pritožbi je priložila dokaze za svoje navedbe.

Organ je z dopisom, št. 090-10/2021-5 z dne 20. 12. 2021 prosilkino pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v pristojno reševanje IP, skupaj z dokumentacijo zadeve. Ob tem je še navajal, da je z izpodbijano odločbo zavrnil dostop do informacije javnega značaja, ker ne gre za informacijo, kot jo določa prvi odstavek 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Dalje poudarja, da ne razpolaga z nikakršnimi dokumenti t.i. vaškega odbora Dutovlje, saj le-ta po statutu občine sploh ne obstaja. Pojasnjuje, da so v občini ustanovljene krajevne skupnosti, ki imajo kot pravne osebe svoj svet, izvoljen na neposrednih lokalnih volitvah. Svet krajevne skupnosti vodi njegov predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. Poudaril je, da je po posameznih vaseh že od začetka delovanja sedanjega sistema lokalne samouprave (in še pred tem) udomačen izraz »vaški odbor«, ki se ponekod neformalno sestaja kot pomoč svetom krajevnih skupnosti, da bi bilo na ta način v reševanje aktualnih vaških oz. krajevnih zadev vključenih čim več prebivalcev. Organu niso znane podrobnosti o organiziranosti in funkcioniranju teh skupin, niti ne razpolaga z nikakršnimi podatki o krajevnih skupnostih, v katerih le-ti delujejo, oz. z evidencami o njihovi sestavi. Navaja, da je prosilka svojo vlogo z dne 5. 12. 2021 že sama opredelila za uradno pojasnilo oziroma uradni odgovor. Glede na to organ dela vloge, ki se nanaša na prošnjo za posredovanje uradnega pojasnila oziroma »odgovora, na podlagi katerega pravnega temelja lahko pravna oseba javnega prava ožjega dela Občine Sežana sprejema protizakonite sklepe...«, ni obravnaval kot zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, saj pojasnilo, odgovor oziroma stališče ne more biti predmet instituta informacij javnega značaja. Pojasnjuje pa, da tudi če bi prosilka v svoji vlogi tudi ta del prošnje opredelila z zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, bi ji organ dostop prav tako zavrnil, saj informacija javnega značaja obstaja le takrat, kadar so hkrati izpolnjeni kriteriji, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z informacijo razpolaga ter, da se le-ta nahaja v materializirani obliki.

IP je prosilkino pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

Z dopisom, št. 090-385/2021/2 z dne 4. 1. 2021, je IP, skladno z drugim odstavkom 9. člena ZUP, poslal prosilki v vednost in morebitno izjasnitev dopis organa, št. 090-10/2021-5 z dne 20. 12. 2021.

Ker mora IP kot pritožbeni organ skladno z drugim odstavkom 245. člena ZUP in prvim odstavkom 10. člena ZInfP, razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi, je IP z dopisom,  št. 090-385/2021/3 z dne 5. 1. 2021, organ pozval, na dodatna pojasnil v zvezi z obstojem informacij, ki so bile predmet prosilkine zahteve.

Prosilka je 10. 1. 2021 IP posredovala odgovor, v katerem je navajala, da je v imenu Civilne pobude za spoštovanje dediščine Dutovlje od KSD zahtevala imena in priimke članov vaškega odbora Dutovlje, z namenom, da bi jim posredovali mnenja o urejanju javnih prostorov in javnih objektov v Dutovljah in pridobili povratne informacije in sklepe iz izvedenih srečanj tega odbora. Sklicuje se na določbe 62. in 63. člena Statuta Občine Sežana in navaja naloge in pristojnosti krajevne skupnosti. Navaja še, da sta organ in KSD samostojni ločeni entiteti, ki imata ločeno urejeno in vodeno lastno evidenco dokumentarnega gradiva, dostop do obeh zbirk pa bi moral biti javen. Poudarja, da bi moral vidik obravnavane pritožbe biti tudi v preučitvi, ali je javni organ odtujil dokumente in jih napravil nedostopne javnosti oz. zanikal njihov obstoj. IP prosi še za pojasnila v zvezi z vprašanji, ki mu jih je posredovala v elektronski pošti v dopisu z dne 14. 12. 2021.

Organ je na poziv IP o dostavi pojasnil in dokumentov odgovoril dne 11. 1. 2022.  

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pred vsebinsko presojo konkretnega primera IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja ter ali je prosto dostopna, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti delovanja in poslovanja organov, saj to sodi v pristojnost drugih organov in ne IP.

IP prav tako pojasnjuje, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. Povedano drugače, glede na določbe ZDIJZ je irelevantno, če zahtevo za dostop do podatkov oziroma dokumentov organa postavi nekdo, ki je bi bil z določenimi podatki lahko že seznanjen, prav tako pa takšna oseba v postopku po ZDIJZ nima več pravic pri seznanitvi s podatki in dokumenti organa kot katerakoli druga fizična ali pravna oseba, niti  ni pomemben razlog, zakaj prosilec določene informacije zahteva. 

V obravnavani zadevi je prosilka zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 5. 12. 2021 naslovila na organ, ki je skladno z določbo 1. člena ZDIJZ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Prosilka v zahtevi in pritožbi navaja tudi, da je zahtevo za dostop do istih podatkov (poimenskega seznama članov vaškega odbora Dutovlje) naslovila tudi na KSD, kar potrjuje tudi navedba v dopisu, št. 005-2022 z dne 9. 1. 2022, ki ga je napisala preslednica KSD in je bil posredovan IP s strani organa kot odgovor na poziv IP. IP na tem mestu poudarja, da ta zahteva , ki jo je prosilka vložila na KSD, ni predmet presoje tega pritožbenega postopka, pač pa je to le zahteva prosilke z dne 5. 12. 2021, ki je bila vložena na organ.

Kot izhaja iz Statuta Občine Sežana[1], so krajevne skupnosti, ki so ustanovljene kot ožji deli občine Sežana, pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno[2] (prvi odstavek 64. člen Statuta). V pravnem prometu nastopajo v svojem imenu in za svoj račun (drugi odstavek 64. člena Statuta), zastopa pa jih predsednik krajevne skupnosti (četrti odstavek 64. člena Statuta). Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga (tretji odstavek 64. člena Statuta). Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice (prvi odstavek 70. člena Statuta). 

Glede na takšno statutarno ureditev krajevnih skupnosti na območju organa, IP ugotavlja, da je KSD, kot ena izmed krajevnih skupnosti, samostojni zavezanec za dostop do informacij javnega značaja v smislu določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Navedeno izhaja tudi iz Registra zavezancev za informacije javnega značaja, ki ga vodi AJPES, v katerega je vpogledal IP[3]. Glede na navedeno so pritožbene navedbe v zvezi s prosilkino zahtevo, ki jo je ta vložila pri KSD, za  presojo v tem pritožbenem postopku neupoštevne.

V obravnavni zadevi je torej sporno, ali je odločitev organa o zavrnitvi prosilkine zahteve z dne 5. 12. 2021, pravilna in zakonita.

Prosilka je v zahtevi in pritožbi navajala, da je od organa zahtevala dostop do poimenskega seznama članov t. i. Vašega odbora Dutovlje in informacijo glede izdaje uradnega sklepa KSD, na podlagi katerega pravnega temelja lahko pravna oseba javnega prava ožjega dela Občine Sežana - to je KSD - sprejema protizakonite sklepe. Organ je prosilkino zahtevo v celoti zavrnil, ker z dokumenti, ki bi ustrezali prosilkini zahtevi, ne razpolaga, in torej ne gre za informacije javnega značaja v smislu definicije iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Prosilka v pritožbi takšni odločitvi nasprotuje.

Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati in
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. 

Iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ izhaja, da ZDIJZ ureja postopek glede dostopa do informacij javnega značaja, s katerimi organi že razpolagajo, torej ki že obstajajo. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ torej izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike« in ga navaja že organ v izpodbijani odločbi. Kot je pravilno pojasnil že organ v izpodbijani odločbi, so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacije, s katero razpolagajo in ustvarjati novega dokumenta.

IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Upoštevati je treba, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga oziroma od njega zahtevati, da ustvari nov dokument. Postopek po ZDIJZ namreč ne more predstavljati instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Ker je "informacija javnega značaja" pravni pojem, ki ga ureja ZDIJZ, je IP v okviru ugotovitvenega postopka na drugi stopnji presojal, ali informacije, ki jih je zahtevala prosilka izpolnjujejo zgoraj navadne pogoje za obstoj informacije javnega značaja, torej tudi, ali organ z njimi razpolaga oziroma ali se nahajajo v materializirani obliki. 

V tam namen je od organa zaprosil za dodatna pojasnila, ali razpolaga s kakršnim koli dokumentom (seznamom, dopisom, elektronskim sporočilom,.ipd.), ki bi ga lahko prepoznal kot predmet prosilkine zahteve v delu, ki se nanaša na poimenski seznam članov vaškega odbora Dutovlje; ali razpolaga s katerimikoli dokumenti KSD, ki bi jih lahko prepoznal kot predmet tega dela zahteve in ali KSD, skladno z Statutom Občine Sežana, razpolaga s svojimi dokumenti, ki se tičejo t.i. vaških odborov na njenem območju, ali se ti dokumenti hranijo pri organu. Organ je v odgovoru z dne 11. 1. 2022 ponovno pojasnil, da ne razpolaga z nikakršnimi dokumenti, ki se nanašajo na prosilkino zahtevo. V zvezi s tretjo alinejo poziva IP, ki se nanaša na vprašanje, ali KSD, razpolaga s svojimi dokumenti, ki se tičejo t.i. vaških odborov na njenem območju, ali se ti dokumenti hranijo pri organu, pa je organ IP posredoval odgovor, št. 005-2022 z dne 9. 1. 2022, ki ga je prejel od predsednice KSD, v katerem ta pojasnjuje organiziranost KSD in med drugim navaja, da ima vsaka od sedmih vasi sorazmerno število članov v Svetu Krajevne skupnosti (Svet KS). Imena in kontaktni podatki članov Sveta so javno objavljeni na spletni strani občine Sežana, na spletni strani dutovlje.net in po volitvah tudi na vseh oglasnih mestih po posameznik vaseh. Kontaktni podatki predsednice so na voljo vsem krajanom v celotni krajevni skupnosti in uvedena je praksa, da je predsednica dostopna krajanom vse dni v letu ob katerem koli času. Za odločanje na Svetu KS se člani sveta posvetujejo s krajani na različne načine,  največkrat je to zbor krajanov, ki je sklican predvsem za pridobivanje predlogov za sestavo letnih planov aktivnosti v posamezni vasi. Krajani se tako po potrebi neformalno sestanejo, dogovorjeno se lahko zabeleži, v nobenem primeru te zabeležke nimajo statusa uradnega dokumenta. Vrsto let je za to posvetovalno obliko dela udomačen izraz » vaški odbor«, ki pa nima nobene pravno veljavne oblike, zato tudi uradni tovrstni dokumenti ne obstajajo. Poudarja še, da ti krajani niso voljeni, niti imenovani, niti ne podpišejo nobenih izjav ali pristopnic, tako, da je kakršnokoli posredovanje njihovih podatkov v nasprotju z varovanjem podatkov. Pojasnjuje še, da je prosilka od njih res zahtevala posredovanje podatkov o tem t.i. vaškem odboru, vendar  njeni zahtevi niso mogli ugoditi, ker krajani niso dali soglasja za posredovanje kontaktnih podatkov.

Upoštevajoč navedbe organa v izpodbijani odločbi, dopisu, št. 090-10/2021-5 z dne 20. 12. 2021 in dopisu z dne 11. 1. 2022, IP ne dvomi, da organ s poimenskim seznamom članov t. i. Vaškega odbora Dutovlje, ne razpolaga. Z vpogledom v Statut občine Sežana, IP ugotavlja, da ta vaških odborov ne določa, so pa ti, kot izhaja iz navedb organa v dopisu, št. 090-10/2021-5 z dne 20. 12. 2021, navedb predsednice KSD v dopisu, št. 005-2022 z dne 9. 1. 2022, ki je priloga dopisu organa z dne 11. 1. 2021, ter nenazadnje navedb prosilke, v praksi delovanja krajevnih skupnosti redna oblika neformalnega združevanja krajanov v okviru krajevnih skupnosti. Vendar pa IP poudarja, da na podlagi samega obstoja takšnih »vaških odborov oziroma vaških skupnosti«, ni mogoče sklepati na obstoj seznama njihovih članov pri organu. Kot že navedeno, gre za neformalno obliko združevanja krajanov iz posameznih delov vasi, ki komunicirajo s krajevnimi skupnostmi glede nalog in pristojnosti, ki so naložene krajevnim skupnostim s Statutom Občine Sežana (62. in 63. člena Statuta). IP se sicer strinja s prosilko, da mora biti delovanje organa transparentno, saj izvaja prisotnosti v javnem (lokalnem) interesu, vendar to ne pomeni, da je dolžan ustvariti dokument, s katerim ne razpolaga v okviru svojih pristojnosti v času zahteve, niti ga ni dolžan za ta namen pridobivati od drugih organov (npr. od KSD).

Na podlagi vsega ugotovljenega IP tako zaključuje, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom – poimenskim seznamom članov t.i. vaškega odbora. Na drugačno odločitev IP pa ne vplivajo niti pritožbene navedbe, da iz občinskega glasila Kraški obzornik izhaja, da je bil načrt ureditve trga posredovan tudi predstavnikom t. i. vaške skupnosti«. Iz teh navedb namreč ni mogoče sklepati na obstoj takšnega seznam pri organu. Kot že pojasnjeno, sam obstoj teh vaških odborov oziroma skupnosti, avtomatično ne pomeni, da s takšnim seznamom razpolaga organ . Poleg tega je IP z vpogledom v predlagan dokaz ugotovil, da je bilo sporočilo predstavnikom vaških skupnosti posredovano preko KSD.

Ne glede  na takšno odločitev, pa IP poudarja, da predmetna odločitev ne prejudicira odločitve, da bi zahtevani seznam ne mogel obstajati pri kakšnem drugem organu (npr. KSD,), vendar, kot pojasnjeno zgoraj, to ni predmet konkretnega postopka po ZDIJZ.

Glede dela prosilkine zahteve, ki se nanaša na informacijo, na podlagi katerega pravnega temelja lahko pravna oseba javnega prava ožjega dela Občine Sežana - to je KSD - sprejema protizakonite sklepe, pa IP pojasnjuje, da iz zgoraj opisane opredelitve informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da lahko informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (dokument se že mora nahajati v neki materialni obliki in ga organ, na podlagi zahteve, ni dolžan ustvariti). Navedeno pomeni, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi, zavezanci na podlagi ZDIJZ, niso dolžni prosilcem odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa, še manj pa delovnim področjem drugih organov v smislu ZDIJZ (v konkretnem primeru KSD). Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, ni del postopkov po ZDIJZ, vendar pa je organ zavezan ravnati tudi po Uredbi o upravnem poslovanju[4], ki v 17. členu (odgovarjanje na prejete dopise) določa, da (1) organ odgovori na vse dopise, iz katerih je mogoče razbrati pričakovanje odgovora organa in identiteto pošiljatelja, razen če se vsebina dopisa nanaša na postopek, ki se še vodi pri organu, če je dopis šikanozen ali če je organ pošiljatelju na bistveno podobno vprašanje že odgovoril. (2) Organ odgovori najpozneje v 15 dneh po prejemu dokumenta. Odgovor pošlje pošiljatelju na naslov, ki izhaja iz dopisa. (3) Organ lahko odgovor objavi anonimizirano na svetovnem spletu. (4) Za zahtevnejše zadeve organ v tem roku pošiljatelju pošlje vsaj obvestilo o nadaljnjem postopanju in roku, ki ga je mogoče pričakovati za pripravo odgovora. (5) Če je v vsebinsko bistveno podobni zadevi organ že objavil anonimiziran odgovor, organ v tem delu pošiljatelja napoti na ta odgovor. Kot določa 116. člen navedene uredbe, nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja upravna inšpekcija pri ministrstvu, pristojnem za javno upravo, ki v primeru kršitev te uredbe predlaga ukrepe za izboljšanje poslovanja organa ali odredi odpravo nezakonitost.

Glede na navedeno IP zaključuje, da organ v postopku po ZDIJZ torej ni dolžan sestavljati odgovorov in podajati pojasnil prosilcu, kar potrjuje tudi upravno sodna praksa, npr. sodbe, št. I U 1351/2010 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. III U 297/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014. Da dolžnost zavezanca ni v tem, da bi podajal odgovore na vprašanja, ampak to, da posreduje določen dokument, izhaja tudi iz novejše sodne prakse (sodba, št. I U 84/2017-15 z dne 20. 6. 2018). Ob tem pa je vendarle potrebno opozoriti, da mora organ v primeru, ko razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali odgovore na vprašanja, takšne dokumente posredovati.

Prosilka je v pritožbi izrecno navedla, da želi »informacijo glede izdaje uradnega sklepa KSD, na podlagi katerega pravnega temelja lahko pravna oseba javnega prava ožjega dela Občine Sežana - to je KSD - sprejema protizakonite sklepe. V kolikor sklep ni prosti zakonit pa smo zaprosili za uradno tolmačenje sklepa.« Ob upoštevanju navedenih določb ZDIJZ (1. in 4. člena) in navedb prosilke v pritožbi, je IP pritrdil organu v dopisu št. 090-10/2021-5 z dne, da je prosilka od njega zahtevala dejansko pridobitev pojasnil in odgovorov na vprašanja, ne pa podatkov iz dokumentov, ki že obstajajo pri organu. Organ je sicer navajal, da tega dela prosilkine zahteve sploh ni štel za zahtevo po ZDIJZ, če pa bi jo, bi jo iz tega razloga zavrnil. IP je ocenil, da je prosilka s tem delom zahteve zahtevala odgovore na vprašanja in zaključil, da ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ. Ker iz izreka izpodbijane odločbe izhaja, da je zahteva v celoti zavrnjena, je odločitev organa tudi v tem delu pravilna in zakonita.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na prošnje prosilke za dodatna pojasnila, pa IP pojasnjuje, da je predmet presoje tega pritožbenega postopka le izpodbijana odločba organ in da IP v okviru konkretnega pritožbenega postopka ne more dajati pojasnil, odgovarjati na vprašanja ali svetovati prosilki v zvezi s postopki dostopa do informacij javnega značaja. Zato IP v okviru tega pritožbenega postopka tudi ne more odgovoriti prosilki na njen dopis z dne 14. 12. 2021, kot to zahteva prosilka v dopisu z dne 10. 1. 2022. Ob tem pa IP še dodaja, da ugotavlja, da je na prosilkin dopis z dne 14. 12. 2021, sicer že odgovoril s pojasnilom po ZDIJZ, št. 092-1/2021/580 z dne 15. 12. 2021. Ob tem pa poudarja, da je, skladno z določbo četrtega odstavka 32. člana ZDIJZ, IP pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov samo v okviru pritožbenega postopka. Med tem, ko je za razlago samih določb ZDIJZ in posledično Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju Uredbe), pristojno resorno ministrstvo, tj. Ministrstvo za javno upravo (drugi odstavek 32. člena ZDIJZ), kamor se lahko prosilka obrne z vprašanji oziroma s prošnjo za mnenje.

Ker so po določbah ZDIJZ (1. in 4. člen) organi dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, ki ga v času izdaje izpodbijane odločbe nimajo, je IP pritožbo prosilke, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno (1. točka izreka te odločbe). Z zahtevkom po ZDIJZ namreč ni mogoče doseči odločitve, da organ izda oziroma da bi moral izdati dokument, npr. v obliki dopisa, ker to na primer izhaja iz Uredbe o upravnem poslovanju. Prav tako na pravilnost izpodbijane odločbe, izdane na podlagi ZDIJZ, ne morejo vplivati dejstva in okoliščine, ki se nanašajo na pravilnosti in zakonitosti delovanja organa, ki je urejeno v drugih materialnih predpisih.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica Informacijske pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 54/2021.

[2] Iz 19. c člena Zakona o lokalni samoupravi izhaja, da Statut občine lahko določi, da je ožji del občine pravna oseba javnega prava.

[3] https://www.ajpes.si/RZIJZ/Vpogled/Zavezanec#/5032636000/2022-01-14

[4] Uradni list RS, št. 9/18, 14/20 in 167/20