prosilec - Občina Sežana

POVZETEK:

Prosilec je dne 20. 9. 2025 na organ po elektronski pošti posredoval fotografijo in zahteval identifikacijo javnega uslužbenca na fotografiji. IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP po pregledu spisovne dokumentacije ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-476/2025/3

Datum: 28. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec) z dne 15. 10. 2025, zoper odločbo Občine Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2025-4 z dne 14. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 15. 10. 2025 zoper odločbo Občine Sežana, št. 090-5/2025-4 z dne 14. 10. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 20. 9. 2025 na organ po elektronski pošti posredoval fotografijo in zahteval identifikacijo javnega uslužbenca na fotografiji, pri čemer je navedel, da podatki o imenu in priimku javnih uslužbencev ne predstavljajo varovanega osebnega podatka po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter se skliceval na upravno sodno prakso in prakso IP. Dne 22. 9. 2025 je poslal še dopolnitev, da gre za medobčinskega redarja.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-5/2025-4 z dne 14. 10. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), iz razloga, da z dokumentacijo ne razpolaga.

(3) Dne 15. 10. 2025 je prosilec vložil pritožbo, v kateri navaja, da je zahteval informacije neposredno na podlagi 39. člena Ustave RS, v povezavi s 15. in 120. členom Ustave RS. Navaja, da je organ napačno interpretiral definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, saj priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta. Ponovno poudarja, da ne gre za varovane osebne podatke, ker gre za javnega uslužbenca ter se sklicuje na upravno sodno in prakso IP. Navaja še glede mednarodnih dokumentov o transparentnosti in preprečevanju korupcije.

(4) Organ odločitve po prejemu pritožbe ni spremenil, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 15. 10. 2025, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in sicer v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

(6) IP najprej glede pritožbenih navedb prosilca, da ni vložil zahteve po ZDIJZ, pojasnjuje, da čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Iz dokumentov konkretne zadeve je razvidno, da prosilec sicer svoje vloge ni izrecno označil kot »zahteva za dostop do informacij javnega značaja«, vendar pa iz same vsebine izhaja, da prosilec zahteva informacije javnega značaja po ZDIJZ, saj se tudi sklicuje, da ni podana izjema varstva osebnih podatkov po ZDIJZ za posredovanje informacij ter navaja prakso Upravnega sodišča in IP v zvezi s tem. Prav tako se prosilec v pritožbi sklicuje na določbe ZDIJZ glede definicije informacije javnega značaja ter izjem od prostega dostopa in navaja upravno sodno prakso ter prakso IP. Glede na navedeno je tako organ pravilno obravnaval vlogo prosilca kot zahtevo po ZDIJZ, navedbe prosilca pa so neutemeljene.

(7) Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe prosilca, da je zahteval informacije neposredno na podlagi Ustave RS. Pravico posameznika, da pridobi dostop do informacij javnega značaja, sicer opredeljuje 39. člen Ustave RS, ki določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja. Ob tem pa IP pojasnjuje, da je ZDIJZ konkretizacija te ustavne določbe, saj gre za zakon, ki ureja postopek pridobitve informacij javnega značaja.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9)            IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci dejansko razpolagajo.

(10)         Skladno s 4. členom ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga ni dolžan ustvariti šele na podlagi zahteve. Navedeno pomeni, da na primer vloga, s katero se zahteva, da organ odgovori na vprašanja oziroma pripravi pojasnilo, obrazložitev ipd. ne predstavlja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. IP pojasnjuje, da ZDIJZ, ki omogoča pritožbo k IP, ne omogoča oziroma predvideva pravice do odgovorov in pojasnil ter podobnega. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. ZDIJZ tako prosilcem ne nudi pravice od organa terjati odgovore na vprašanja oziroma podajati zahtevana pojasnila, prav tako od organov ne zahteva, da analizirajo razpoložljive podatke in dokumente, da bi ugodili zahtevi prosilca.

(11)         Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(12)         IP po pregledu spisovne dokumentacije ne dvomi, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(13)         V pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Pritožba prosilca je tako neutemeljena, zato jo je potrebno na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(16) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[1] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.