prosilec - Občina Sežana

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval pogodbe o zaposlitvi, izpise letnih dohodkov za določena delovna mesta, od leta 2018 dalje in potrdilo o opravljenem PDI. Organ je zahtevo zavrnil, s sklicevanjem na 5. odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da ne gre za zlorabo pravice in je sam odločil o zadevi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente, v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti in zahtevana potrdila o opravljenem PDI, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-201/2024/9

Datum: 10. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik,  izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 5. 2024, zoper odločbo Občine Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana (v nadaljevanju organ), št. 090-5/2024-2 z dne 20. 5. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 23. 5. 2024 zoper odločbo Občine Sežana, št. 090-5/2024-2 z dne 20. 5. 2024, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

-          Pogodbo o zaposlitvi št. 100-3/2022-3 z dne 26. 7. 2022, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko javne uslužbenke na prvi strani dokumenta;

-          Aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi 100-3/2022-3 z dne 26. 7. 2022, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko javne uslužbenke na prvi strani dokumenta;

-          Pogodbo o zaposlitvi št. 100-5/2018-6 z dne 24. 5. 2018, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko javnega uslužbenca na prvi strani dokumenta;

-          Anekse št. 1, 2 in 3 k pogodbi o zaposlitvi št. 100-5/2018-6 z dne 24. 5. 2018, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko javnega uslužbenca na prvi strani dokumenta;

-          Pogodbo o zaposlitvi št. 100-4/2022-3 z dne 26. 10. 2022, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko javnega uslužbenca na prvi strani dokumenta;

-          Aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 100-4/2022-3 z dne 26. 10. 2022, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko javnega uslužbenca na prvi strani dokumenta;

-          Pogodbo o zaposlitvi št. 100-24/2008-7 z dne 16. 12. 2008, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva, naslov prebivališča in EMŠO javne uslužbenke na prvi strani dokumenta;

-          Anekse št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 k pogodbi o zaposlitvi št. 100-24/2008-7 z dne 16. 12. 2008, pri čemer je dolžan prekriti datum rojstva (na aneksu št. 1), naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko javne uslužbenke na prvi strani dokumenta;

-          Pogodbo o zaposlitvi št. 100-3/2019-2 z dne 20. 9. 2019, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko javne uslužbenke na prvi strani dokumenta;

-          Anekse št. 1, 2, 3 in 4 k pogodbi o zaposlitvi št. 100-3/2019-2 z dne 20. 9. 2019, pri čemer je dolžan prekriti naslov prebivališča, EMŠO in davčno številko javne uslužbenke na prvi strani dokumenta;

-          Izpis kumulativa izplačil za obdobje 2022, 2023 in za obdobje 1-5/2024, za …, pri čemer je dolžan posredovati le:

-       ime in priimek javne uslužbenke;

-       obdobje izplačila,

-       osnove vrsta izplačila (A010, B010, B020, I080, D010, D020, I080A, J090, J091) v bruto zneskih in skupaj bruto znesek,

-       dodatki vrsta izplačila (I010, I020, I081, I081A, J150) v neto zneskih in skupaj neto;

-          Izpis kumulativa izplačil za obdobje julij 2018 do november 2018, december 2018 do november 2019 za …, pri čemer je dolžan posredovati le:

-       ime in priimek javnega uslužbenca;

-       obdobje izplačila,

-       VP in naziv (0050, 0110, 0120,0550, 0750) v bruto zneskih in skupaj bruto znesek,

-       dodatki VP in naziv (1530, 1531, 1532, 1535, 1540) v neto in bruto zneskih in skupaj neto in bruto;

-          Izpis kumulativa izplačil za leto 2020, 2021, 2022, 2023, za obdobje 1-5/2024 za …, pri čemer je dolžan posredovati le:

-       ime in priimek javnega uslužbenca;

-       obdobje izplačila,

-       osnove vrsta izplačila (A010, B010, B020, C010, C070, C223, I080, D010, D020, E010, J090, J091) v bruto zneskih in skupaj bruto znesek,

-       dodatki vrsta izplačila (I010, I020, I030, I050, I081, I081A,) v neto zneskih in skupaj neto;

-          Izpis kumulativa izplačil za obdobje 1-5/2024 in za leto 2023 za …, pri čemer je dolžan posredovati le:

-       ime in priimek javnega uslužbenca;

-       obdobje izplačila,

-       osnove vrsta izplačila (A010, B010, B020, C011, D010, D020, J090) v bruto zneskih in skupaj bruto znesek,

-       dodatki vrsta izplačila (I010, I020, I081, I081A) v neto zneskih in skupaj neto;

-          Izpis kumulativa izplačil za leto 2018, december 2018 do november 2019 za …, pri čemer je dolžan posredovati le:

-       ime in priimek javne uslužbenke;

-       obdobje izplačila,

-       VP in naziv (0050, 0110, 0112, 0120, 0552, 0600, 0601, 0603, 0750) v bruto zneskih in skupaj bruto znesek,

-       dodatki VP in naziv (1420, 1535, 1540, 1420) v neto in bruto zneskih in skupaj neto in bruto;

-          Izpis kumulativa izplačil za leta 2020, 2021, 2022 in 2023, za obdobje 1-5/2024 za …, pri čemer je dolžan posredovati le:

-       ime in priimek javne uslužbenke;

-       obdobje izplačila,

-       osnove vrsta izplačila (A010, A030, B010, B020, C010, C011, C070, C080, C223, C040, G080, I080, D010, D020, E010, E030, E031, E060, J090, J091) v bruto zneskih in skupaj bruto znesek,

-       dodatki vrsta izplačila (I010, I020,) v neto zneskih in skupaj neto;

-          Izpis kumulativa izplačil za obdobje december 2018 do november 2019 za …, pri čemer je dolžan posredovati le:

-       ime in priimek javne uslužbenke;

-       obdobje izplačila,

-       VP in naziv (0050, 0750) v bruto zneskih in skupaj bruto znesek,

-       dodatki VP in naziv (1532, 1540) v neto in bruto zneskih in skupaj neto in bruto;

-          Izpis kumulativa izplačil za obdobje 2020, 2021, 2022, 2023 in za obdobje 1-5/2024 za …, pri čemer je dolžan posredovati le:

-       ime in priimek javne uslužbenke;

-       obdobje izplačila,

-       osnove vrsta izplačila (A010, A020, A030, B010, B020, A900, C070, C080, C223, D010, D020, E010, E030, E031, J090, J091) v bruto zneskih in skupaj bruto znesek,

-       dodatki vrsta izplačila (I010, I020, I081) v neto zneskih in skupaj neto;

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 22. 4. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje kopij pogodb oseb zaposlenih na Občini Sežana in zaposlenih preko skupne občinske uprave za naslednja delovna mesta:

-        …, direktorica občinske uprave,

-        …, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva,

-        …, občinski inšpektor,

-        …, občinska redarka,

-        …, občinska redarka.

(2) Prosilec je zahteval tudi izpise letnih dohodkov za navedena delovna mesta od leta 2018 do danes, vključno z vsemi dodatki, kot so nagrade za uspešnost, sejnine, izplačilo potnih stroškov, malica, regres, božičnica in vse druge dohodke iz naslova javnih financ, za vsako posamezno pogodbo. Navedel je, da se podatki lahko posredujejo v obliki preglednega letnega obračuna, za vsako pogodbo posebej.  Zahteval je tudi kopijo potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu, v kolikor ga je kateri izmed zgoraj navedenih javnih uslužbencev opravil. Dokumente je želel prejeti po elektronski pošti.

(3) Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-5/2024-2 z dne 20. 5. 2024, s sklicevanjem na 5. odstavek 5. člena ZDIJZ (zloraba pravice). V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ, povzel določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ in pojasnil, da je prosilec pred obravnavano zahtevo že dne 25. 5. 2023 vložil  zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se je nanašala na posredovanje podatkov povezanih z redarjem, kateri je organ kljub dejstvu, da je zapis vseboval negativne vrednostne sodbe, povezane z organi pregona, ugodil in prosilcu posredoval zahtevano dokumentacijo. Organ je navedel, da je odgovoru sledila vrsta žaljivih sporočil in groženj prosilca, naslovljenih osebno na direktorico občinske uprave. V enem izmed zapisov je prosilec navedel: »Dober dan, lažnjiva direktorica občinske uprave, …, še vedno čakam na vaše potrdilo. Sama me silite v to situacijo. In verjemite, da ne bom odnehal, dokler pravici ne bo zadoščeno. Očitno je, da ste lagala. Je tako težko priznati in se opravičiti? Takšni ljudje zasedate najvišje položaje v državnem aparatu? Res ni presenečenj, da je Slovenija, kjer je. V tujini s takšnim odnosom ne bi prišla daleč, mogoče do azilnega centra ali na karitas? Je župan že obveščen o vašem pritlehnem in arogantnem odnosu do javnosti? Naj vam sporočim, draga …, NISTE nedotakljiva! In to vam bom dokazal, pa naj stane kolikor hoče. Samo za informacijo vam povem, da mi čas in denar ne predstavljata ovire. V pričakovanju odgovora!» Organ je navedel, da iz zapisa izhaja, da je prosilec javno uslužbenko označil za lažnivo, jo opozoril, da ni nedotakljiva, kar je subjektivno mogoče razumeti kot grožnjo v smislu določb Kazenskega zakonika. Glede na navedeno prav nikakršnega dvoma ni, da gre v obravnavanem primeru za zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Da gre v obravnavanem primeru za prosilčevo zahtevo šikanoznega značaja, v smislu 5. člena ZDIJZ, ne dokazuje zgolj žaljiva vsebina na račun dela javne uslužbenke, temveč je podcenjujoč ton zaznati tudi do dela institucij, kot sta azilni dom in Karitas, saj je analogno mogoče sklepati, da gre za instituciji, ki zaposlujeta po trditvah prosilca, najslabši kader. Organ je zaključil, da namen prosilca ni dostop do informacij javnega značaja zaradi izvrševanja pravno zavarovanega upravičenja, temveč prekomerno zasipanje organa z delom in ga tako ovirati pri opravljanju njegovih nalog.

(4) Dne 23. 5. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-5/2024-2 z dne 20. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je izrazil svoje razmišljanje o delu direktorice občinske uprave, pri tem pa navedel, da če jo nekdo označi za lažnivo direktorico, sekundo po tem, ko jo je dobil na laži, je to preprosto dejstvo, kar ne sme razumeti kot žalitev ali celo grožnjo, kot je bilo to navedeno v izpodbijani odločbi, prav tako mora kot uradna oseba znati prenesti kritiko. Prosilec je navedel, da je direktorica v službi ljudstva in ne obratno. Prosilec je še opozoril na prakso IP in prakso Upravnega sodišča glede zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(5) Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-5/2024-4 z dne 29. 5. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

(6) IP je organ z dopisom, št. 090-201/2024/3 z dne 5. 6. 2024, pozval k predložitvi dokumentacije in pojasnil v zadevi. Odgovor organa je IP prejel, po elektronski pošti dne 20. 6. 2024. V njem je organ pojasnil, da potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni pogoj za zasedbo delovnih mest pri organu, kar izhaja tudi iz Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v skupni občinski upravi, ki ga je organ priložil IP na vpogled.

(7) Po pregledu posredovane dokumentacije je IP ugotovil, da organ IP ni posredoval vseh izpisov letnih dohodkov na zahtevana delovna mesta, zato je z organom dne 2. 7. 2024 opravil telefonski razgovor o katerem je nastal Uradni zaznamek št. 090-201/2024/7. Na podlagi telefonskega klica je organ IP dne 9. 7. 2024 posredoval še manjkajoče izpise letnih dohodkov.

Pritožba je delno utemeljena.

(8) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

(9) IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane.

1.     O zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja

(10) Organ lahko v skladu s 5. odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oz. je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

(11) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-249/2016 z dne 3. 1. 2017, št. 090-27/2017 z dne 18. 4. 2017, št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017 in št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(12) IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve vloge v dveh primerih, in sicer:

(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali

(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

Organ je z izpodbijano odločbo obravnavano zahtevo zavrnil iz drugega razloga, zato je IP v okviru materialno pravne presoje izpodbijane odločbe preverjal ta razlog zavrnitve.

(13) Pri tem je treba vedeti, da ZDIJZ v zvezi s prvim razlogom (tj. zlorabo pravice) ne določa konkretnih elementov oz. kriterijev, ki kažejo na zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, niti ni z ZDIJZ omejeno število vlog, ki jih lahko vloži posamezni prosilec, zato se pri presoji zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja upoštevajo kriteriji, ki so se razvili za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Presoja drugega razloga (torej šikanoznosti) zavrnitve zahteve oz. zahtev pa pomeni pravni premislek organa, ki ga ta opravi upoštevajoč navedbe v konkretni zahtevi, ki jih primerja z osnovnimi standardni izražanja in ravnanja, ki se pričakujejo od povprečnega posameznika pri udeležbi v konkretnem (upravnem) postopku.

(14) Po navedbah organa je presojana zahteva prosilca šikanozna, ker je žaljiva do dela javne uslužbenke in do dela institucij kot sta azilni dom in Karitas, ki naj bi po trditvah prosilca zaposlovali najslabši kader. IP v zvezi s temi navedbami povzema sodbo Upravnega sodišča št. II U 214/2016 z dne 7. 2. 2017, iz katere izhaja, da so šikanozne tiste zahteve, s katerimi želi prosilec organu na različne načine škodovati, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev, z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd…Tovrstna ravnanja prosilca, ki organ prekomerno ovirajo pri delu, so po mnenju sodišča v nasprotju z namenom, za katerega je prosilcu priznana pravica dostopa do informacij javnega značaja, zato vsaka zahteva, ki je očitno šikanozna, že v osnovi pomeni tudi očitno zlorabo pravice, ki jo je treba presojati tako, kot izhaja iz sodne prakse. Stališče, da šikanozna zahteva pomeni hkrati zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zagovarja tudi IP in izhaja iz zgoraj navedenih odločb IP, izhaja pa tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, kot npr. pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, nagajivost, šikaniranje ipd., izhajajo torej iz sodne prakse, prakse IP in tudi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja - ZDIJZ-C.

(15) Dalje iz sklepa Ustavnega sodišča št. Up-3093/08-5 in U-I-315/08-4 z dne 12. 2. 2009 izhaja, da vlaganje vlog, katerih vsebina je izražanje številnih negativnih vrednostnih sodb in žalitev, provokacija in s tem navidezno uveljavljanje pravic, pomeni zlorabo pravice.

(16) Glede na navedeno IP poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja po petem odstavku 5. člena ZDIJZ presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Pravica dostopa do informacij javnega značaja ni priznana izključno v interesu prosilca, temveč tudi v interesu družbe, ki je v tem, da se v čim večji meri omogoči izvrševanje demokratične funkcije in funkcije nadzora obravnavane pravice. Presoja obstoja zlorabe pravice je institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba torej razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo zahteve prosilca obravnaval v skladu z določbami ZDIJZ.

(17) V obravnavani zadevi je organ presodil, da je prosilčeva zahteva z dne 22. 4. 2024 šikanoznega značaja, ker so navedbe v zahtevi prosilca šikanozne in žaljive do dela direktorice občinske uprave in drugih javnih inštitucij (azilni dom, Karitas). Po mnenju organa prosilec v zahtevi žali organ in javno uslužbenko ko v enem od zapisov navaja:  »Dober dan, lažnjiva direktorica občinske uprave, …, še vedno čakam na vaše potrdilo. Sama me silite v to situacijo. In verjemite, da ne bom odnehal, dokler pravici ne bo zadoščeno. Očitno je, da ste lagala. Je tako težko priznati in se opravičiti? Takšni ljudje zasedate najvišje položaje v državnem aparatu? Res ni presenečenj, da je Slovenija, kjer je. V tujini s takšnim odnosom nebi prišla daleč, mogoče do azilnega centra ali na karitas? Je župan že obveščen o vašem pritlehnem in arogantnem odnosu do javnosti? Naj vam sporočim, draga …, NISTE nedotakljiva! In to vam bom dokazal, pa naj stane kolikor hoče. Samo za informacijo vam povem, da mi čas in denar ne predstavljata ovire. V pričakovanju odgovora!»

(18) IP tem razlogom, s katerimi je organ utemeljeval zlorabo pravice zaradi šikanoznosti vloge, v konkretnem primeru ne more slediti, saj so navedbe organ posplošene in brez konkretne utemeljitve, prav tako navedbe, ki jih je organ prepoznal kot šikanozne, niso del zahteve z dne 22. 4. 2024. Pri tem IP opozarja na stališče Upravnega sodišča RS v sodbi III U 117/2021-38, v kateri je navedlo, da je žalitev organa ali uradne osebe treba razumeti kot poseg v dostojanstvo organa, kot na primer njegov ugled, zunanjo ali objektivno čast, dobro ime v javnosti[1]. Varovana dobrina ni čast in dobro ime konkretne uradne osebe, temveč sta varovani dobrini zaupanje v upravne organe in njihova avtoriteta. Objektivno merilo pri presoji, ali je vloga žaljiva je, ali je izjavljanje v vlogi tako, da lahko ogrozi oziroma spodkoplje avtoriteto in ugled organa ali uradne osebe, pri tem zadostuje, če vlagatelj žali delo organa ali uradne osebe na splošno. Pri tem se IP strinja z organom, da je prosilec uporabil neprimerno izražanje svojega nestrinjanja z ravnanjem in odločitvijo organa. Prosilec ima sicer nedvomno pravico zahtevati dostop do informacij javnega značaja, vendar pa IP opozarja, da mora pri tem ostati v mejah dostojnosti in pri argumentaciji, ki je objektivno usmerjena v kritiko vsebine dela organa, ne pa v subjektivne vrednostne sodbe posameznih predstavnikov organa. Prosilec lahko svoje nestrinjanje z delom organa oz. direktorice organa izrazi tudi na drugačen način, brez uporabe žaljivih besed z zaničevalno konotacijo in v okviru morebitnih pravnih sredstev. Kljub navedenemu pa IP ugotavlja, da je zahtevo z dne 22. 4. 2024 možno obravnavati, saj navedbe, ki jih je organ prepoznal kot šikanozne, ne predstavljajo jedra same zahteve (gre za ločene zapise prosilca), prav tako iz vsebine zahtevanih informacij izhaja, da prosilčeva zahteva ni očitno nedovoljena in neutemeljena brez možnosti za uspeh. Vsebina zahtevanih dokumentov se namreč nanaša na delovno področje organa in porabo javnih sredstev, zato ima zahteva prosilca povsem razumno osnovo, saj imajo takšne informacije dejansko vrednost, in to ne samo za prosilca, ampak tudi za širšo javnost. Glede na namen ZDIJZ ima tako takšna zahteva praviloma vse možnosti za uspeh. Ob tem IP še pripominja, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa in da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti. Glede na prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da je prosilec z obravnavano vlogo zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja.

(19) Pri presoji zlorabe pravice dostopa imajo nedvomno zelo pomembno težo tudi kriteriji, ki kažejo na obseg zahtevane dokumentacije ter s tem povezane naloge organa, torej konkreten vpliv zahteve na konkretno delo organa v povezavi z drugimi nalogami, predvsem vpliv na pravice drugih v posameznih postopkih, ki jih vodi organ, pri čemer je za samo zlorabo relevantno, da ima prosilec s takim načinom vlaganja zahtev namen organu škodovati oziroma ga šikanirati.

(20) Glede na navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru odvzem pravice iz 39. člena Ustave ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti.^[2] Skladno s prakso Ustavnega sodišča je mogoče ugotoviti, da to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja.

(21) IP je po preučitvi celotne zadeve tako zaključil, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja.

(22) Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je organ zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovil dejansko stanje, saj posledično v ugotovitvenem postopku ni presojal posameznih zahtevanih dokumentov z vidika obstoja informacij javnega značaja in možnosti (delnega) dostopa do teh dokumentov. Povedano drugače, s tem, ko je organ zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov zavrnil na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, se ni spustil v vsebinsko obravnavo in se ni konkretno opredelil do posameznih zahtevanih dokumentov.

2.     O informaciji javnega značaja

(23) V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti in, ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

(24) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(25) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(26) Po pregledu dokumentacije, ki jo je organ priložil IP dne 20. 6. 2024, dopolnjeno dne 9. 7. 2024, IP ugotavlja, da po vsebini ustrezajo zahtevi prosilca naslednjimi dokumenti:

-          Pogodba o zaposlitvi št. 100-3/2022-3 z dne 26. 7. 2022,

-          Aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi 100-3/2022-3 z dne 26. 7. 2022,

-          Pogodba o zaposlitvi št. 100-5/2018-6 z dne 24. 5. 2018,

-          Aneks št. 1, 2 in 3 k pogodbi o zaposlitvi št. 100-5/2018-6 z dne 24. 5. 2018,

-          Pogodba o zaposlitvi št. 100-4/2022-3 z dne 26. 10. 2022,

-          Aneks št. 1 k pogodbi o zaposlitvi št. 100-4/2022-3 z dne 26. 10. 2022,

-          Pogodba o zaposlitvi št. 100-24/2008-7 z dne 16. 12. 2008,

-          Aneks št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 in 11 k pogodbi o zaposlitvi št. 100-24/2008-7 z dne 16. 12. 2008,

-          Pogodba o zaposlitvi št. 100-3/2019-2 z dne 20. 9. 2019,

-          Aneks št. 1, 2, 3 in 4 k pogodbi o zaposlitvi št. 100-3/2019-2 z dne 20. 9. 2019,

-          Izpis kumulativa izplačil za obdobje 2022, 2023 in 1-5/2024,  za …,

-          Izpis kumulativa izplačil za obdobje julij 2018 do november 2018, december 2018 do november 2019, za leta 2020, 2021, 2022 in 2023 in za obdobje 1-5/2024 za …,

-          Izpis kumulativa izplačil za leto 2023 in za obdobje 1-5/2024 za …,

-          Izpis kumulativa izplačil za leto 2018, december 2018 do november 2019, za leta 2020, 2021, 2022 in 2023 ter za obdobje 1-5/2024 za …,

-          Izpis kumulativa izplačil za obdobje december 2018 do november 2019, za obdobje 2020, 2021, 2022 in 2023 za ….

(27) Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

(28) IP je ob pregledu obravnavanih dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

3.     O izjemi varstva osebnih podatkov

(29) Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(30) IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(31) Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(32) Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

(33) Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(34) IP ugotavlja, da iz presojanih pogodb o zaposlitvah in aneksov izhajajo naslov prebivališča, EMŠO, davčna številka, datum rojstva javnih uslužbencev, ki predstavljajo osebne podatke po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katere pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala njihovo razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov. Upoštevajoč zgoraj navedeno gre pri navedenih podatkih za varovane osebne podatke, ki po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. IP je ugotovil, da pravna podlaga za razkritje navedenih osebnih podatkov ne obstaja, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu, zato je IP s 1. točko izreka te odločbe odločil, da jih mora prekriti. Glede presojanih izpisov kumulativnih izplačil za obdobja, kot jih je zahteval prosilec, je IP ugotovil, da prosilec ni zahteval celotne vsebine teh dokumentov, ampak le podatke, kot izhajajo iz 1. točke izreka te odločbe. Ker je IP v pritožbenem postopku dolžan odločati le v okviru zahteve prosilca, je organu naložil, da mora prosilcu posredovati le te, torej le v zahtevi z dne 22. 4. 2024 zahtevane podatke, v preostali del dokumentov pa se IP v tem postopku vsebinsko ni podrobneje spuščal. Ker pa izpisi kumulativnih izplačil vsebujejo tudi druge varovane osebne podatke (kot npr. delovna doba, boleznina, dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje,..), IP organ opozarja, da mora pred posredovanjem dokumentov prosilcu po uradni dolžnosti tudi te podatke prekriti.

(35) Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov v zahtevanih dokumentih, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

(36) Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje navedenih varovanih osebnih podatkov, ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop, v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

(37) Glede zahteve prosilca za posredovanje potrdil o opravljenem pravosodnem izpitu za navedena delovna mesta IP pojasnjuje, da je sprejeto stališče, da konkretni javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Namen določbe prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca oz. v zvezi z opravljanjem javne funkcije, ki vplivajo na izvajanje javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače in tistih dokumentov, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti.

(38) IP je po pregledu Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest organa ugotovil, da pravniški državni izpit (v nadaljevanju PDI) ni pogoj za zasedbo nobenega delovnega mesta pri organu. Potrdila, ki torej niso pogoj za zaposlitev in zasedbo delovnega mesta pri organu, tako predstavljajo podatke, ki spadajo v zasebno sfero posameznega javnega uslužbenca in pomenijo varovane osebne podatke. Posledično ti podatki niso neposredno povezani z opravljanjem dela na delovnem mestu v javnem sektorju, zato ne gre za podatke, ki bi bili javnosti lahko dostopni na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.  Ker PDI ni pogoj za zasedbo delovnih mest imenovanih javnih uslužbencev, ni pravne podlage v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ za posredovanje zahtevanih potrdil, zato je IP v tem delu pritožbo prosilca zavrnil.

(39) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti in zahtevana potrdila o opravljenem PDI, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(40) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(41) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Enako je stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi U 12/2008.

[2] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).