prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

Prosilec je zahteval proračunske postavke za obnovo določene prometne komunikacije. Organ je prosilcu omogočil dostop do celotnega proračuna, prosilec pa se je pritožil, ker je želel postavko le glede specifične ceste. IP je pritožbo zavrnil, saj je organ prosilca seznanil s celotnim dokumentom, s katerim je razpolagal, ni pa dolžan na zahtevo prosilca analizirati in ustvarjati novega dokumenta.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-403/2024/2

Datum:   11. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 3. 10. 2024, zoper odločbo Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0038/2024 z dne 3. 10. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 3. 10. 2024 zoper odločbo Občine Ruše št. 090-0038/2024 z dne 3. 10. 2024 se zavrne.

2.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

(1) Prosilec je dne 8. 9. 2024 od organa zahteval elektronske kopije naslednje dokumentacije:

- dokumenta, iz katerega bo razvidno, da je zemljišče parc. št. … k. o. Ruše (prometna komunikacija), pred zgradbo občine, del javne kulturne infrastrukture,

- izpis postavke v občinskem proračunu, iz katere se je financirala rekonstrukcija omenjene javne komunikacije,

- izpis postavke v proračunu, iz katere bo razvidno, da je bila obnova omenjene ceste načrtovana v proračunu (NRP), v kakšnem znesku in iz katerih virov (so)financiranja.

(2) Organ je prosilcu posredoval povezavo do proračunov za leto 2021 in 2022, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je pojasnil, da z dokumentacijo iz prve alineje zahteve ne razpolaga.

(3) Prosilec je dne 3. 10. 2024 zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo, v kateri je navedel, da gre za molk oz. zavajanje organa. Organ mu je namreč posredoval več kot sto strani gradiva, v katerem bi si moral sam poiskati dve vrstici znotraj tisoč postavk, za kateri je zaprosil. Organ je prosilcu posredoval povezavo do proračunov, kjer navedena parcela ni omenjena, temveč je skrita v skupni postavki »Ureditev trga v Rušah«, iz te postavke pa prosilec ne more izluščiti želenih informacij za konkretno parcelo. Prosilec predvideva, da je organ nenamensko potrošil sredstva za obnovo ceste, ki ni del javne kulturne infrastrukture. Zahteva, da mu organ posreduje natančne informacije, kot jih je zaprosil.

(4) Organ je pritožbo prosilca v skladu z 245. členom ZUP odstopil v reševanje IP. Dodatno je pojasnil, da je prosilec zahteval izpis postavke občinskega proračuna, organ pa je prosilcu  poslal povezavo do proračunov, kjer je pod postavko OB108-18-0004 Ureditev trga v Rušah predstavljena finančna konstrukcija projekta, kot tudi viri financiranja. Iz pritožbe prosilca izhaja, da želi poseben izpis iz proračunske postavke, ki bi jo organ moral šele ustvariti, saj z njo ne razpolaga, ustvarjanje novega dokumenta pa ni obveznost organa.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da se je prosilec pritožil zoper del odločbe, s katero je organ zahtevi prosilca ugodil, zato je le ta del obravnavan v okviru pritožbenega postopka.

(6) IP ugotavlja, da je prosilec zahteval izpis postavk iz občinskega proračuna, organ pa je prosilcu omogočil dostop do celotnih občinskih proračunov za leto 2021 in leto 2022. Prosilec je potrdil prejem celotnih proračunov, pritožuje pa se, ker iz dokumentov ni razvidna postavka, kot jo je želel prejeti, saj je ta podatek vsebovan znotraj postavke, ki vključuje tudi druge informacije. V pritožbenem postopku je IP tako obravnaval vprašanje, ali je organ dolžan iz posredovanih proračunov izluščiti in pripraviti podatke v povezavi z določeno parcelo, kot jih želi prosilec.

(7) IP ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval dokumente, ki jih je ta zahteval in iz katerih izhajajo postavke občinskega proračuna. Organ je namreč prosilcu posredoval celotna proračuna za dve zaporedni leti. Organ občinskega proračuna ni dolžan spreminjati ali ustvarjati dodatnih postavk ali le teh dodatno razčlenjevati in analizirati, da bi zadostil zahtevi prosilca. Dolžnost organa je, da prosilcu posreduje tiste dokumente, s katerimi razpolaga. S tem, ko je organ prosilcu omogočil dostop do občinskega proračuna, s katerim je organ razpolagal, je zahtevi prosilca zadostil. Če proračun ne vsebuje postavk razčlenjenih ali specificiranih na način, kot bi želel prosilec, organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta. Ker se je zahteva prosilca glasila za seznanitev s proračunskimi postavkami, organ pa je prosilcu omogočil dostop do vseh proračunskih postavk, IP ugotavlja, da je bilo zahtevi prosilca ugodeno.

(8) Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(9) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev ali pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(10) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(11) V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(12) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(13) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke