prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo, ki zadeva nominacijo in korespondenco v zvezi z Evropsko nagrado za urbani javni prostor. Organ je zahtevo zavrni, ker z zahtevano informacijo ne razpolaga. V pritožbenem postopku je bilo ugotovljeno, da organ ni sodeloval pri prijavi za Evropsko nagrado za urbani javni prostor. Da z dokumentom ne razpolaga, je organ dokazoval s posredovanjem izpisov iskanj v dokumentacijskem sistemu. Ob tem je pojasnil, kar je potrdila tudi županja organa, da je bila le županja s strani arhitekta projekta seznanjena ustno o tem, da se je sam prijavil na razpis. Ker je IP ugotovil, da organ ne razpolaga z dokumentom, iz katerega bi izhajala zahtevana informacija, je pritožbo zavrnil. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-402/2024/9

Datum: 28. 11. 2024

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 4. 10. 2024, zoper odločbo Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ) št. 090-0037/2024 z dne 3. 10. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 4. 10. 2024 zoper odločbo Občine Ruše št. 090-0037/2024 z dne 3. 10. 2024, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 9. 9. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je v elektronski obliki od organa zahteval dokumentacijo, ki zadeva nominacijo in korespondenco v zvezi z Evropsko nagrado za urbani javni prostor, - dokumentacijo o tem, kdo je pripravljal predlog, - kdo ga je poslal, z vso spremno dokumentacijo in argumentacijo, dokumentacijo iz katere bodo razvidni stroški priprave kandidature, postopka, odredbami za plačilo, celotno prijavo skupaj s prilogami, fotografijami in besedilnim delom in informacijo o »uvrstitvi« prijave ter poročilo o neizboru.

(2) O zahtevi je organ odločil z izpodbijano odločbo št. 090-0037/2024 z dne 3. 10. 2024, s katero je zahtevo zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je organ zahtevo prosilca zavrni zato, ker zahtevana informacija ne obstaja. Organ je preveril in ugotovil, da z dokumentacijo iz zahteve prosilca ne razpolaga.

(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 4. 10. 2024 na IP vložil pritožbo. V njej navaja, da so mediji in občina javnost o kandidaturi obveščali, zato ni mogoče, da informator (občina) ne bi imel nikakršne dokumentacije, nobene klasične ali elektronske pošte, skratka korespondence v zvezi z zadevo. Meni, da organ ne želi posredovati dokumentacije in da ne drži, da ni nikakršne dokumentacije.

(4) Po prejemu pritožbe je IP pritožbo odstopil organu. Organ je po prejemu pritožbe preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 10. 10. 2024 odstopil IP v reševanje. Ob tem je v zvezi s pritožbo prosilca organ navedel, da ne razpolaga z dokumentacijo iz zahteve prosilca. Organ ni nominiral, ni pripravljal predloga, niti ni pošiljal predloga, ni argumentiral, ne financiral stroškov priprave kandidature, postopka nominacije za nagrado iz prosilčeve zahteve. Organ nima poročila o (ne)izboru ali drugih dokumentov v zvezi z rezultati kandidature. Po prejemu pritožbe je IP organ dne 13. 11. 2024 pozval na dostavo dokumentov in pojasnil, kar je organ dostavil dne 14. 11. 2024 in o čemer je IP obvestil prosilca dne 15. 11. 2024. Po prejemu odziva prosilca je IP organ dne 19. 11. 2024 ponovno pozval za dokumentacijo in pojasnila, na kar je organ odgovoril dne 19. 11. 2024, o razgovoru z županjo organa pa je IP dne 26. 11. 2027 napravil uradni zaznamek št. 090-402/2024/8.

Pritožba ni utemeljena.

(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(7) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, sporno pa ostaja vprašanje, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga.

(8) Za obstoj informacije javnega značaja morajo biti po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca v tem delu ni mogoče ugoditi. Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Prav tako niso dolžni dajati pojasnil prosilcem. Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(9) Iz izpodbijane odločbe ni izhajalo, da bi organ opravil ugotovitveni postopek, oziroma v izpodbijani odločbi ni navedel, kako je ugotovil, da zahtevane informacije pri njem ne obstajajo. Prav tako iz posredovane dokumentacije niso bile razvidne sledi o opravljenih poizvedbah. IP je za namen dopolnitve ugotovitvenega postopka pri organu opravil poizvedbe.

(10) V pritožbenem postopku je organ IP dostavil pojasnila in dokazila, s katerimi je IP tudi seznanil prosilca. Pri poizvedbi v dokumentacijsko - informacijskem sistemu »Odos« pri organu z več ključnimi besedami, organ ni našel obstoječega dokumenta. Iskal je z besednimi zvezami »Evropska nagrada za urbani javni prostor«, »urbani prostor«, »javni prostor«, »evropska nagrada«, »nominacija«. Vse poizvedbe z navedenimi ključnimi besedami niso dale nobenega zadetka, le poizvedba s ključno besedo »nominacija« je dala en zadetek, vezan na zahtevo za dostop do informacije javnega značaja prosilca, ki je predmet obravnavanega postopka. Ker se je prosilec v pritožbenem postopku skliceval tudi na objave o kandidaturi v medijih, po poizvedbi na svetovnem spletu pa IP ni našel nobene objave oziroma članka, ki bi zadeval nominacijo projekta Občine Ruše za obravnavano arhitekturno nagrado, je IP soočil organ tudi s temi, sicer brez dokazil prosilca podanimi navedbami. Organ je v pritožbenem postopku pojasnil, da je o tem, da se za Evropsko nagrado za urbani javni prostor poteguje tudi projekt, ki je bil izveden v Občini Ruše, pisala županja organa v uvodniku lokalnega glasila in o tem posredoval napotilo na svetovni splet. Z vpogledom v uvodnik glasila Ruški utrip številka 04, avgust 2024, je IP ugotovil, da županja Občine, gospa ….. v nagovoru občanom piše, da: »Naš trg je bil letos nominiran za Evropsko nagrado za urbani javni prostor v okviru Centra za sodobno kulturo iz Barcelone«. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja pri organu ni izhajalo, da organ z informacijo v obliki dokumenta razpolaga, je IP opravil poizvedbo neposredno pri županji. Slednja je pojasnila, da jo je o nominaciji za nagrado seznanil neposredno arhitekt, gospod ….. le ustno, zato ne obstaja nobena pisna korespondenca. Organ prijave za nagrado ni pripravljal sam in o tem ne obstaja dokumentacija, saj se je na natečaj za nagrado prijavil sam arhitekt brez sodelovanja organa. Da se avtorji javnega natečaja za Evropsko nagrado za urbani javni prostor morajo prijaviti sami, pa izhaja tudi iz javno objavljenih pravil Centra za sodobno kulturo iz Barcelone.[1]

(11) IP ugotavlja, da je organ za podkrepitev svojega stališča, da z dokumenti, ki se nanašajo na kandidaturo za Evropsko nagrado za urbani javni prostor, ne razpolaga, pojasnil, da organ projekta ni prijavil sam, niti v sodelovanju s kom drugim in da v zvezi s prijavo zato nima nobenega dokumenta. V podkrepitev navedb je poslal zaslonsko sliko poizvedbe v informacijsko-dokumentacijskem sistemu »Odos«, v katerem se vodijo dokumenti pri organu. IP z vpogledom v zaslonske slike ugotavlja, da poizvedba ni vrnila nobenih iskanih zadetkov, razen dokumenta, ki se nanaša na zahtevo za dostop do informacij javnega značaja prosilca, in tako zaključuje, da pri organu dokumenti o kandidaturi za Evropsko nagrado za urbani javni prostor ne obstajajo. V podkrepitev tako ugotovljenega dejanskega stanja pa je županja organa pojasnila, da je njo in ne organ seznanil s kandidaturo arhitekt projekta Trga vstaje ustno. Z vpogledom v pravila za kandidaturo pa se je IP prepričal, da se na natečaj za nagrado kandidati prijavljajo sami.

(12) Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti, in sicer dokumentacijo v zvezi s kandidaturo za Evropsko nagrado za urbani javni prostor, ne razpolaga. Organ je na poziv IP opravil poizvedbe v svojem informacijsko-dokumentacijskem sistemu »Odos« in dokazila o tem posredoval IP, IP pa se je z vpogledom v dokazila in v pojasnilo županje, prepričal o ugotovljenem dejanskem stanju in pritrdil organu, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(13) IP prav tako odgovarja, da zgolj nestrinjanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

(14) IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa z dokumentarnim gradivom oziroma glede pravilnosti odločitev organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(15) Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbo prosilca zavrniti na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(16) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(17) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila           :

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.publicspace.org/documents/220568/3207777/Rules+for+the+PublicSpace+Prize+2024. pdf/ b9f61dd3-94ce-b833-7e0e-08da1d1138ad?version=1.0&t=1709122761871.