prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dokumentacije, ki se nanaša na poslovanje z izbrano odvetnico. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ, poleg že posredovanih informacij, razpolaga še z dokumentacijo, ki se nanaša na postopek izbire odvetnice. IP je pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje še dodatne dokumente. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in dokumente s katerimi organ ne razpolaga, pa je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-357/2024/4

Datum: 7. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nad. ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 1. 9. 2024, zoper odločbo Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0033/2024 z dne 28. 8. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožbi prosilca z dne 1. 9. 2024 zoper odločbo Občine Ruše, št. 090-0033/2024 z dne 28. 8. 2024, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

-          povabilo k oddaji ponudbe (3 elektronska sporočila), pri čemer je dolžan prekriti osebni elektronski naslov odvetnice ...;

-          ponudbo za izvajanje odvetniških storitev odvetnice ..., pri čemer je dolžan prekriti osebni elektronski naslov in GSM številko (2X) na strani odgovorne osebe in veljavnost ponudbe.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

(1)            Prosilec je dne 26. 8. 2024 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je zahteval posredovanje:

-       vse dokumentacije v zvezi z dvema (2022, 2024) izgubljenima tožbama OR (upr. spor) zoper IP

RS (stranka z interesom prosilec), v katerih je občino zastopala pooblaščena ...;

-          pooblastila..., postopek izbire (naročila za zastopanje v tožbi);

-          dokumenta, iz katerega bo razvidno, kdo je prvi predlagal tožbo;

-          dokumentacije, iz katere bo razvidno, kakšne, kolikšne stroške je občina nosila v zvezi z izgubljenima tožbama, računi, ki jih je. ... izstavila v zvezi s tožbama, odredbe za plačila in poročila. ... o opravljenih storitvah.

(2)            O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-0033/2024 z dne 28. 8. 2024, s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca, navedel definicijo informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ ter pojasnil, da je po pregledu zahteve ugotovil, da se ta navezuje na predhodno zahtevo, glede katere je organ že odločil v zadevi 090-0024/2024. Organ je navedel, da je v zvezi s prvo alinejo prosilec že prejel pogodbo s pooblastilom za dr. Urško ... – odvetnico, zato mu je posredoval le še dokumentacijo glede izbora javnega naročila. V zvezi z drugo alinejo zahteve je organ pojasnil, da dokumentacija ne obstaja, zato je zahtevo zavrnil. V zvezi s tretjo alinejo zahteve je prosilcu posredoval račune za mesece maj, junij in julij 2024, s poročili, prejetimi s strani dr. Urške ...-odvetnice, ostalo dokumentacijo pa je prosilec že prejel v zadevi št. 090-0024/2024.

(3)            Dne 1. 9. 2024 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-0033/2024 z dne 28. 8. 2024, (v nadaljevanju izpodbijana odločba). Prosilec je pojasnil, da se odvetnica, ki se podpisuje pod račune občini in pod poročila o opravljenem delu, v svojih računih, sklicuje na tri pogodbe, in sicer 8. 5. 2019, 31. 1. 2023 in 28. 2. 2023, zato meni, da mu organ ni posredoval vseh pogodb in aneksov. Prosilec je navedel, da mu je organ posredoval dokumentacijo o izboru odvetnice za njene storitve zelo pomanjkljivo, medtem ko je zahteval vse v zvezi s postopkom od javnega povabila - naročila naprej. Prosilec prereka odločitev organa, tudi glede ne posredovanja dokumentacije o tem, kdo je predlagal, da občina toži IP, pri čemer zahteva posredovanje naročilnice.

(4)            Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-0033/2024, 090-0034/2024 z dne 6. 9. 2024, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

(5)            Zaradi razjasnitve dejanskega stanja, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-357/2024 z dne 16. 9. 2024. Na vprašanje IP, ali obstaja pogodba z dne 28. 2. 2023, na katero se na računih sklicuje odvetnica..., je organ pojasnil, da gre za napako in da takšna pogodba ne obstaja. Obstajata le pogodbi, ki sta bili prosilcu že posredovani. Na vprašanje IP, ali obstaja dokumentacija, iz katere bo razvidno, kdo je predlagal, da občina toži IP (kot npr. naročilnica), je organ pojasnil, da pisni dokument o tem ne obstaja, prav tako za storitev ni bila izdana posebna naročilnica, temveč se je izvedla v okviru obstoječe pogodbe. V zvezi z izborom odvetnice Urške ... je organ pojasnil, da poleg že posredovane dokumentacije obstaja še povabilo k oddaji ponudbe in ponudba izbrane izvajalke. Navedeno dokumentacijo je organ posredoval IP dne 20. 9. 2024.

Pritožba ni utemeljena.

(6)            IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(7)            V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

(8)            Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9)            Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo.

(10)          Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(11)          Po pregledu dokumentacije, ki jo je organ priložil IP dne 20. 9. 2024, IP ugotavlja, da po vsebini ustrezajo zahtevi prosilca še naslednjimi dokumenti:

-                      povabilo k oddaji ponudbe (3 elektronska sporočila);

-                      ponudba za izvajanje odvetniških storitev-odvetnice ....

(12)          Ker je IP ugotovil, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, je v nadaljevanju ugotavljal, ali je dostop do njih dopusten, oziroma ali obstajajo izjeme, ki bi v konkretnem primeru pomenile razlog za zavrnitev dostopa. Organ lahko prosilcu zavrne dostop le v primeru taksativno določenih izjem v prvem odstavek 6. člena in 5. a členu ZDIJZ.

(13)          IP je ob pregledu obravnavanih dokumentov ugotovil, da vsebujejo osebne podatke in po uradni dolžnosti preveril, ali gre za varovane osebne podatke, ki niso prosto dostopna informacija javnega značaja, v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(14)          Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(15)          IP je nadalje ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku 6. člena. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

(16)          Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

(17)          Kot obdelavo osebnih podatkov predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Skladno z definicijo obdelave osebnih podatkov iz druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov razkritje s posredovanjem osebnih podatkov izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov.

(18)          Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga, zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po drugem odstavku 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, npr. podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

(19)          IP ugotavlja, da je v obravnavanih dokumentih naveden osebni elektronski naslov in telefonska številka posameznika, ki pomeni osebni podatek po definiciji prve točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, za katero pa IP ni našel pravne podlage, ki bi dopuščala razkritje javnosti skladno s 6. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(20)          Nadalje IP pojasnjuje, da skladno z določbami ZGD-1, Zakona o Poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06, 33/07 – ZSReg-B in 19/15) in Zakona o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H in 17/15) kot varovanih osebnih podatkov ni mogoče šteti imena in priimka družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. IP je po pregledu spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, ki je pristojna za zagotavljanje javnih in drugih podatkov o poslovnih subjektih v državi, ugotovil, da ta vsebuje podatke o ustanovitelju, med katerimi pa ni naveden osebni elektronski naslov in telefonska številka GSM. Glede na navedeno IP ugotavlja, da ni pravne podlage za razkritje navedenih podatkov, posledično organ teh podatkov ne sme posredovati prosilcu.

(21)          Zaradi ugotovljenega obstoja varovanih osebnih podatkov, je IP v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta.

(22)          Skladno z ugotovitvami IP, da za razkritje elektronskega naslova in telefonske številke ni pravne podlage, mora organ te podatke na posredovanih dokumentih prekriti in prosilcu omogočiti delni dostop v skladu s 7. členom ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke  izreka te odločbe.

(23)          V zvezi s ponudbo za izvajanje odvetniških storitev odvetnice ... iz katere izhaja, da je vsebina ponudbe poslovna skrivnost, IP pojasnjuje, da lahko organ v skladu z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, pri čemer pa IP opozarja, da je v obravnavani zadevi treba upoštevati še določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s slednjo se ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker gre v obravnavani zadevi za ponudbo izbrane izvajalke, s katero je organ tudi sklenil pogodbo o sodelovanju (poraba javnih sredstev), katera pa je tudi že bila posredovana prosilcu kot prosto dostopna informacija javnega značaja, IP ni ugotavljal obstoj izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na navedeni izjemo se ni skliceval niti organ ob posredovanju obravnavane dokumentacije.

(24)          Po pregledu celotne spisovne dokumentacije IP še ugotavlja, da nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga še s kakšnim drugim zahtevanim dokumentom vendar ga prosilcu ne želi posredovati. IP je ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse račune s katerimi tozadevno razpolaga. IP je vpogledal  tudi v Aplikacijo za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji (ERAR) na spletni povezavi  erar.si, po iskalnih kriterijih plačnik: Občina Ruše, prejemnik dr.... – odvetnica (https://erar.si/transakcija/placnik/76082/prejemnik/2584786000#transakcije) in ugotovil, da so vse javno objavljene transakcije skladne s posredovanimi računi. Prav tako je organ IP pojasnil, da gre pri sklicevanjih odvetnice ... na pogodbo z dne 28. 2. 2023, za napako in da takšna pogodba ne obstaja. Obstajata le pogodbi, ki sta bili prosilcu že posredovani. Organ je tudi pojasnil, da dokumentacija, iz katere bo razvidno, kdo je predlagal, da občina toži IP (kot npr. naročilnica), ne obstaja, saj se je storitev izvedla v okviru obstoječe pogodbe. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati še drugih dokumentov, saj organ z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

(25)          Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je treba pritožbi prosilca delno ugoditi. Na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, je IP izpodbijano odločbo organa, delno odpravil in organu naložil, da  mora  prosilcu posredovati zahtevane dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, ki jih mora organ v posredovanih dokumentih prekriti in dokumente s katerimi organ ne razpolaga, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(26)          Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(27)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Urša Pleterski

Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke