prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov na podlagi petega odstavka 5. člena ZDIJZ, ker je prosilec že tretjič zahteval iste dokumente. IP v pritožbenem postopku ni ugotovil, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja in ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nadalje pa je IP ugotovil tudi, da prosilec v obravnavanem primeru nima pravovarstvenega interesa, ker z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki že razpolaga. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-246/2024/4      

Datum:  12. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 6. 2024, zoper odločbo OBČINE RUŠE, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju: organ), št. 090-0027/2024 z dne 6. 6. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 13. 6. 2024 zoper odločbo Občine Ruše št. 090-0027/2024 z dne 6. 6. 2024 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 19. 4. 2024 po ZDIJZ zahteval:

- vso dokumentacijo, iz katere bo razvidno, zakaj niso bile realizirane odredbe za plačilo pogodbenih obveznosti občine do Društva za razvoj LIRA Ruše, Falska cesta 24, Ruše (v nadaljevanju: Društva za razvoj LIRA Ruše), zaradi prepovedi, naročila ... nadrejenih oziroma zaradi avtonomne odločitve zaposlenih;

- vso dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da je do »zadržanje« prišlo na način, ki je ustrezno dokumentiran z DZ, sklepom, navodilom, ...;

- vso dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kdaj so prispele odredbe v službo, ..., in kako so bile nato upravno procesirane, odložene, ...;

- vso dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kako so službe (funkcionarji, uradniki, ...) po tem, ko je opozoril na kršitve in nezakonito postopanje, reagirale s konkretnimi postopkovnimi dejanji in na kateri točki stoji zadeva;

- dokument, iz katerega bo razvidno, da je bilo opozorjeno na dejstvo, da so odredbe bile korektno pripravljene, podpisane ter posredovane v izvršitev, nato pa »preklicane, zadržane«, ....

Pojasnil je še, da potrebuje dokumentacijo za pripravo tožbe v zvezi s protipravnim delovanjem lokalne skupnosti v odnosu Društva za razvoj LIRA Ruše (nezakonito poseganje v upravnih postopkih, neizvajanje pogodbenih določil, zloraba uradnega položaja in pravic, ...) v škodo pogodbenih partnerjev, pa tudi v poseganje v temeljne človekove pravice in svoboščine v relaciji občine do občanov, državljanov...

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-0027/2024 z dne 6. 6. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Organ je uvodoma v obrazložitvi odločbe povzel zahtevo prosilca ter nato pojem informacije javnega značaja in pomen določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Navedel je, da je po pregledu ugotovil, da je bila prosilcu že posredovana vsa dokumentacija v zvezi z zahtevo prosilca, in sicer v zadevah št. 090-0011/2024 in št. 090-0021/2024. Nato je citiral še določbo petega odstavka 5. člena ZDIJZ ter dodal, da gre za očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja in je zahteva šikanoznega značaja, saj je prosilec glede istih dokumentov vložil že tretjo zahtevo.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 13. 6. 2024, ker meni, da navedbe organa o tem, da je prejel vse dokumente, ne držijo. Kot primer navaja, da kopija nepodpisane odredbe ni isto kot dokument, ki razkriva, kdaj je ali ni ta isti dokument prispel v realizacijo, in kdo je preprečil realizacijo ter navedel razloge za nerealizacijo. Tega, da je razlog za nerealizacijo nepodpisanost dokumenta, kar je organ povedal IP, prosilcu ni bilo sporočeno. Če bi imel ta podatek, bi po ZDIJZ zahteval dokument, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj je bila odredba napisana, kdaj in kdo jo je zadržal s tem, da je ni podpisal, … Na koncu je ponovno navedel, da ni prejel vse zahtevane dokumentacije, ker če bi jo, bi vedel, kdo je deloval nezakonito, in tudi ni šikaniral. Želi vedeti, kdo je šikanozno in neupravičeno zadrževal plačilo pogodbenih zneskov. Prav tako ni nezakonito ponavljal istih prošenj, ampak uveljavljal svojo pravico do informacij v skladu z zakonom. Meni, da ni nezakonito, če za kakšno informacijo prosi dvakrat. Doslej je organ namreč že večkrat skušal prikriti kak dokument in ga naknadno, po intervenciji IP, le našel in poslal.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-0027/2024 z dne 26. 6. 2024, poslal v odločanje IP. V odstopu je podal dodatna pojasnila ter priložil izpodbijano odločbo, vročilnico in zahtevo.

(5) Na poziv IP št. 090-246/2024/2 z dne 8. 7. 2024 je organ še istega dne posredoval IP dokazilo o vročitvi zadevnih dokumentov prosilcu, elektronsko pošto, poslano prosilcu 18. 3. In 6. 5. 2024, zavrnilno odločbo št. 090-0021/2024 in vročilnico št. 090-0021/2024.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru primarno je, ali je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje do tega instituta.

Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

(8) IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacij javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP, npr. št. 090-68/2017, št. 090-55/2017, št. 090-140/2021, št. 090-260/2022 ter št. 090-275/2022 (objavljene na spletnih straneh IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

(9) IP uvodoma poudarja, da se institut zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja (v nadaljevanju: zloraba pravice dostopa) po petem odstavku 5. člena ZDIJZ  presoja v vsakem posameznem primeru posebej, izhajajoč iz splošnega načela ZDIJZ, da so informacije javnega značaja dostopne vsakomur in da si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati doseči čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Presoja obstoja zlorabe pravice dostopa je torej institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice dostopa, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice dostopa mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ.

(10) IP ugotavlja, da je organ zahtevo prosilca zavrnil na utemeljitvi, da je prosilcu posredoval zahtevane dokumente že v zadevah št. 090-0011/2024 in št. 090-0021/2024, torej iz razloga, da je prosilec že tretjič zahteval iste dokumente.

(11) Ker je organ v razmerju do prosilca »močnejša stranka«, mora biti odvzem pravice iz 38. člena Ustave Republike Slovenije sorazmeren[1]. Glede na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije je namreč mogoče ugotoviti, da dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, torej če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi). Po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. V obravnavanem primeru namreč ni mogoče ugotoviti, da bi npr. koristi, ki jih prinaša nemoten potek drugih upravnih postopkov, ki tečejo pri organu in s katerimi se zagotavlja varstvo pravic strank v teh postopkih, odtehtale težo posega v pravico prosilca glede dostopa do informacij javnega značaja. Poleg tega se v postopkih po ZDIJZ za vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, uporablja ZUP, in v skladu z določbami ZUP se zahteva zavrže, če je organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil. Samo dejstvo, da prosilec ponovi kakšno zahtevo, a priori ne predstavlja zlorabe pravice dostopa. Kot že predhodno navedeno mora biti zloraba pravice dostopa kot skrajno sredstvo za zavrnitev dostopa in kot taka tudi ustrezno utemeljena, česar pa v obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti.

(12) Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, so kriteriji, ki lahko (skupaj) kažejo na zlorabo pravice, pogostost vlaganja zahtev, obsežnost zahtev, nesorazmerna obremenitev organa, prosilec ne sledi lastnim upravičenem interesom, nagajivost, šikaniranje ipd.. Šikanozne zahteve so zahteve, s katerimi želi prosilec organu škodovati na različne načine, npr. z žalitvami, z vlaganjem velikega števila zahtev in z zahtevami za dostop do velikega obsega informacij ipd.. In ker mora biti zavrnitev dostopa zaradi zlorabe pravice v postopkih po ZDIJZ skrajno sredstvo, mora biti utemeljitev zavrnitve konkretno argumentirana, tega pa v obravnavanem primeru ni ugotoviti.

(13) Poleg tega IP po vpogledu v posredovane dokumente ugotavlja, da zahteva prosilca ni obsežna, zato tudi ni mogoče reči, da bi njena izpolnitev konkretno vplivala na delo organa. Ob tem pa IP pripominja, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, samo po sebi, še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno, zaradi upravnega bremena, ki bi bila posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.

(14) Zahteva tudi sicer ni očitno nedovoljena in neutemeljena, torej ne gre za zahtevo, vložitev katere bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirala izpolnjevanje temeljnih nalog organa. Pri zahtevanih dokumentih, ki so bili prosilcu tudi že posredovani, so namreč izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja. Ugotoviti pa je mogoče tudi, da se zahtevani dokumenti nanašajo na podatke, ki so javno dostopni oziroma absolutno javno dostopni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se nanašajo na pogodbene pravice in obveznosti organa (po pogodbah, sklenjenih med organom in Društvom za razvoj LIRA Ruše). Glede na namen ZDIJZ ima takšna zahteva vse možnosti za uspeh. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da »se mora pri podatkih o porabi javnih sredstev in podatkih, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, dostop do teh podatkov omogočiti vsakemu prosilcu.

(15) Po oceni IP v obravnavanem primeru tudi niso podani drugi kriteriji zlorabe pravice dostopa. Iz same zahteve prosilca ni mogoče ugotoviti, da bi lahko v obravnavanem primeru govorili o provokacijah in nagajivosti ter posledično o navideznem uveljavljanju pravic, prav tako zahteva ni žaljiva ali kako drugače šikanozna. Zahteva je konkretna in korektna ter v ničemer ne kaže na to, da ima prosilec namen ovirati delo organa.

(16) IP na podlagi navedenega zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitve obravnavane zahteve prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter, da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP tako ne more slediti odločitvi organa v izpodbijani odločbi. Pri tem se IP sklicuje še na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) št. II U 339/2022-21 z dne 21. 4. 2023.

Pravni interes za vodenje pritožbenega postopka

(17) IP je nadalje vpogledal v posredovane dokumente prosilcu ter njegovi prejšnji zahtevi, kot je to izpostavil organ:

• Zahteva z dne 23. 2. 2024, o kateri je organ odločil z odločbo št. 090-0011/2024 z dne 18. 3. 2014, se nanaša na:

»- vse pripravljene odredbe za plačila po pogodbah, ki niso bile realizirane;

- vse pripravljene odredbe za plačila po pogodbah, ki so bile podpisane in realizirane.

- vse dokumente, iz katerih je razvidno, da so bile odredbe pripravljene, a ne podpisane, nerealizirane, ter dokumente, iz katerih bo razvidno, iz kakšnih razlogov občina teh ni realizirala, ter kdo je odločil, da se ne smejo realizirati (razen dveh pisnih zavrnitev);

- vse dopise, ki jih je občina pripravila (poslala) društvu v skladu s pogodbo in s katerimi je pozvala k »sporazumnemu reševanje morebitnih sporov« med pogodbenima partnerjema, ...«.

Dokumentacija se nanaša na dve pogodbi o sofinanciranju programov, ki sta ju sklenili organ in Društvo za razvoj LIRA Ruše za leti 2022 in 2023.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo in na podlagi odločbe IP št. 090-108/2024/5 je bila prosilcu posredovana še kopija nepodpisane odredbe z dne 10. 11. 2023.

• Zahteva z dne 29. 3. 2024, o kateri je organ odločil z odločbo št. 090-0021/2024, se nanaša na:

»- dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kdaj so bile odredbe za plačilo po pogodbi o sofinanciranju kulturnih projektov (navedenih v odločbi občine o izplačilih z dne 18. 8. 2024, ki niso bile izvršene), prejete v Službi za računovodstvo organa;

- kopije odredb, ki so bile pripravljene in jih je … ukazala zadržati, ter zahteve za zadržanje izplačil (sklep, uz, ...);

- kopije dokumentov, iz katerih bo razvidno, da je o zadržanju plačil po odredbah odločal še kak drug
organ, posameznik, razen … osebno.

Organ je prosilcu izdal zavrnilno odločbo, z obrazložitvijo, da je prosilec dokumentacijo že prejel v okviru zadeve št. 090-0011/2024 in na podlagi odločbe IP št. 090-108/2024/5. Prosilec se na izdano odločbo ni pritožil.

(18) IP ugotavlja, da se po vsebini zahteva z dne 19. 4. 2024 nanaša za iste dokumente, ne glede na to, da zahteve z dne 23. 2. 2024, 29. 3. 2024 in 19. 4. 2024 niso dobesedno enako zapisane.

(19) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. Ker je obravnavani zadevi ugotovljeno, da prosilec z dokumenti oziroma podatki po zahtevi z dne 19. 4. 2024 že razpolaga in je torej z njimi v času vložitve zahteve in pritožbe že razpolagal, to pomeni, da je v času vložitve pritožbe že razpolagal s tistim, do česar želi ponovno priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Prosilec si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka v tem delu. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbah št. 090-314/2020, št. 090-87/2022, št. 090-266/2022 in št. 090-287/2022. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011).

(20) Upoštevaje zgoraj navedene ugotovitve IP zaključuje, da prosilec v obravnavanem primeru nima pravovarstvenega interesa, ker z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki že razpolaga, s tem pa je tudi namen postopka po ZDIJZ dosežen.

(21) V zvezi s pritožbeno navedbo, da ne razpolaga s podatkom, ki razkriva, »kdaj je ali ni ta isti dokument prispel v realizacijo«, IP ugotavlja, da je prosilec že v zahtevi z dne 29. 3. 2024 zahteval »dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kdaj so bile odredbe za plačilo po pogodbi o sofinanciranju kulturnih projektov, prejete v Službi za računovodstvo organa«, med tem ko se zahteva z dne 19. 4. 2024 glasi, citirano: vso dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kdaj so prispele odredbe v službo, …«. IP pa ugotavlja tudi, da je organ že v zavrnilni odločbi št. 090-0021/2024 (vročena prosilcu 7. 5. 2024), zoper katero se prosilec ni pritožil, ugotovil, da je posamezne zahtevane dokumente prosilcu že posredoval, z drugimi pa ne razpolaga v materializirani obliki.

(22) Podatke o tem, »kdo je preprečil realizacijo ter navedel razloge za nerealizacijo«, je prosilec prav tako zahteval že z zahtevo z dne 23. 2. 2024, ko je zahteval, citirano: »vse dokumente, iz katerih je razvidno, da so bile odredbe pripravljene, a ne podpisane, nerealizirane, ter dokumente, iz katerih bo razvidno, iz kakšnih razlogov občina teh ni realizirala, ter kdo je odločil, da se ne smejo realizirati«. Prosilec je v zadevi št. 090-0011/2024 prejel dve zavrnitvi, z dne 6. 12. 2023 in 5. 1. 2024, pri čemer je nato o pritožbi prosilca zoper to odločbo odločil IP z odločbo št. 090-108/2024/5. V zvezi z navedbo prosilca, da mu ni bil sporočen razlog za nerealizacijo nepodpisanost dokumenta, kar je organ povedal IP, IP še pojasnjuje, da so organi po ZDIJZ dolžni odločiti o dostopu do dokumentov, s katerimi razpolagajo, niso pa dolžni dajati pojasnil. IP tako ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da organ ni odločil o zahtevanih podatkih o nerealizaciji, saj je bilo o zahtevanih dokumentih oziroma podatkih odločeno že z odločbo št. 090-0011/2024.

(23) V zvezi s podatki o zadržanju pa je organ prav tako odločal že po zahtevi z dne 29. 3. 2024, pri čemer je ugotoviti, da je tokrat zahteva prosilca oblikovana nekoliko drugače, ko prosilec zahteva, citirano: »da je do »zadržanja prišlo na način, ki je ustrezno dokumentiran z DZ, sklepom, navodilom,...«, med tem ko je predhodno zahteval, citirano: »zahteve za zadržanje izplačil (sklep, uz, ...). Ko prosilec oblikuje zahtevo drugače, to še ne pomeni, da gre za novo zahtevo.

(24) V zvezi z navedbami, s katerimi prosilec pojasnjuje, zakaj potrebuje zahtevane podatke, pa IP navaja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane, so navajanja organa glede interesa prosilca za dostop do zahtevanih vsebin nepomembna. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tema pa IP poudarja še, da ni pristojen presojati siceršnjih postopanj in odločitev organa. IP je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se torej ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organov v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih. Tako tudi vprašanje zakonitosti določenih postopanj in odločitev organa ni v pristojnosti IP, ampak v pristojnosti za ta namen ustanovljenih organov.

Sklepno

(25) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (neobstoja pravovarstvenega interesa in ne zaradi zlorabe pravice dostopa), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(26) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(27) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Nujnost izvedbe te presoje izhaja iz pretekle prakse IP in Upravnega sodišča (npr. sodba Upravnega sodišča št. III U 240/2012 z dne 7. 11. 2013).