dekorativna slika

prosilec - Občina Ruše

+ -
Datum: 30.09.2022
Številka: 090-280/2022
Kategorije: Ali dokument obstaja

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumentacijo za obnovo Letnega gledališča in dokumentacijo za obnovo, ki je nastala v preteklosti. Organ je prosilcu posredoval dokumente, s katerimi je razpolagal. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da drugih dokumentov, ki bi ustrezali zahtevi prosilca, organ nima, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

DOLOČBA:

 

Številka: 090-280/2022/4
Datum: 30. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 8. 2022, zoper odločbo Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0059/2022 z dne 18. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 30. 8. 2022 zoper odločbo Občine Ruše, št. 090-0059/2022 z dne 18. 8. 2022 se zavrne.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :


Prosilec je dne 18. 7. 2022 od organa zahteval, da mu v elektronski obliki posreduje vso projektno dokumentacijo (DGD) za obnovo »Letnega gledališča« in dokumentacijo (idejno zasnovo), pripravljeno za obnovo v preteklosti (izdelovalec …) in dokumentacijo, v zvezi z odzivom ZVKDS na predlagano obnovo (rekonstrukcijo s širitvijo).

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer jo je zavrnil v delu, ki se nanaša na dokumentacijo (idejno zasnovo), pripravljeno za obnovo v preteklosti (izdelovalec …) in dokumentacijo v zvezi z odzivom ZVKDS na predlagano obnovo (rekonstrukcijo s širitvijo). Organ je v odločbi odločil, da se prosilcu posredujejo IDZ – idejna zasnova: Novogradnja večnamenskega prostora in rekonstrukcija letnega odra iz decembra 2021 in dokument identifikacije investicijskega projekta Novogradnja večnamenskega prostora in rekonstrukcija letnega odra Ruše iz marca 2022. Organ je preostali del zahteve prosilca zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, pri čemer je organ navedel, da arhivsko gradivo, ki ga v okviru javne arhivske službe hrani pristojni arhiv ali se hrani v lastni hrambi v skladu z zakonom, ki ureja arhive, ni informacija javnega značaja po ZDIJZ.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 30. 8. 2022 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da mu je organ ugodil le glede dela dokumentacije DGD (tj. IDZ in DIIP), ne pa tudi druge dokumentacije, ki je sestavni del DGD, prav tako mu je zavrnil drugi del njegove zahteve, čeprav je organ naročil in prejel idejno zasnovo, ki je bila ZVKDS posredovana v oceno in soglasje, kar naj bi se dogajalo v letu 2001. Meni, da je nova idejna zasnova podobna tisti izpred 20 let, kar bi lahko bil razlog za zavrnitev zahteve.

Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil v reševanje IP z dopisom z dne 26. 9. 2022, v katerem je dodatno pojasnil, da je prosilcu poslal DGD (IDZ in DIIP), ne pa tudi druge dokumentacije DGD, in sicer iz razloga, da DGD dokumentacija še ni izdelana in je trenutno šele v fazi izdelave, organ pa z njo ne razpolaga, zato je prosilcu posredoval tisti del dokumentacije, s katero razpolaga. Glede drugega dela dokumentacije (idejna zasnova pripravljena v preteklosti) je organ pojasnil, da ob pregledu dokumentacije ni našel ustrezne dokumentacije, oz. je verjetno, da je ta dokumentacija že arhivirana. Gre namreč za dokumentacijo, staro že več kor 20 let, kar priznava tudi sam prosilec. Organ je opozoril tudi, da prosilec s funkcionalno povezanimi zahtevami zlorablja pravico dostopa do informacij javnega značaja in da je njegov namen prekomerno obremenjevanje organa z zahtevami in šikaniranje zaposlenih.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi v celoti sledil navedbam organa, da je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente. Iz pritožbene dokumentacije namreč izhaja, da je organ v postopku kot predmet zahteve prosilca identificiral dva dokumenta in oba dokumenta prosilcu tudi posredoval. Prosilec se je pritožil, ker je mnenja, da ni prejel celotne DGD dokumentacije, vendar je organ v pritožbenem postopku pojasnil, da je DGD dokumentacija še v izdelavi ter da organ z njo (razen dveh dokumentov, ki ju je prosilcu posredoval) še ne razpolaga. IP je sledil obrazložitvi organa, saj gre za dokumentacijo, ki jo glede na njeno strokovno zahtevnost, praviloma izdelujejo zunanji izvajalci in ne organ sam, prav tako pa je organ prosilcu posredoval tiste dele DGD dokumentacije, ki so bili do prejema zahteve prosilca že izdelani, kar kaže na to, da je organ prosilcu ugodil v tistem obsegu, v katerem je razpolagal z dokumenti, ne more pa mu posredovati dokumentov, ki jih še ni prejel, saj organ s temi dokumenti še ne razpolaga. Glede dostopa do idejne zasnove, ki je bila pripravljena v preteklosti, je IP prav tako sledil pojasnilom organa, da je pregledal svojo dokumentacijo in da je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj gre za dokumentacijo, ki je nastala pred več kot dvajsetimi leti in je organ ne hrani več, oz. je bila ta verjetno že arhivirana.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da organ dodatnih dokumentov iz DGD ne razpolaga, saj ti še niso bili izdelani, prav tako pa ne razpolaga več z idejno zasnovo in z njo povezano dokumentacijo, ki je nastala pred več kot 20 leti, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu je organ poslal vse zahtevane dokumente, oz. mu dodatnih dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

V skladu z navedenim je IP ugotovil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.
 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka