prosilec - Občina Ruše

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku presojal odločitev organa, s katero je slednji, z utemeljitvijo, da je prosilec zlorabil pravico do dostopa informacij javnega značaja, zavrnil vse njegove, predhodno združene zahteve (7x). IP je ugotovil, da institut zlorabe pravice v konkretnem primeru ni podan ter da bi moral organ določene zahteve prosilca presojati v luči četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP, zato je izpodbijano odločbo odpravil po uradni dolžnosti in v tem delu zavrgel njegove zahteve. V preostalem delu je ugotovil, da je pritožba prosilca neutemeljena, saj organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-226/2022/11
Datum: 7. 11. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), drugega odstavka 247. člena, drugega odstavka 251. člena, četrtega odstavka 129. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 7. 2022, zoper odločbo Občine Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše (v nadaljevanju organ), št. 090-0049/2022 z dne 13. 6. 2022 (pravilno z dne 13. 7. 2022), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Odločba Občine Ruše št. 090-0049/2022 z dne 13. 6. 2022 (pravilno z dne 13. 7. 2022) se v delu, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz 1. točke zahteve prosilca z dne 15. 6. 2022 (št. 090-0050/2022), iz 1. in 3. točke zahteve prosilca z dne 29. 6. 2022 (št. 090-0052/2022), iz 3. točke zahteve prosilca z dne 11. 7. 2022 (št. 090-0055/2022) ter iz 1. - 3. točke zahteve prosilca z dne 11. 7. 2022 (št. 090-0056/2022) odpravi po uradni dolžnosti.

2.    Pritožba prosilca z dne 14. 7. 2022 zoper odločbo Občine Ruše, št. 090-0049/2022 z dne 13. 6. 2022 (pravilno z dne 13. 7. 2022), ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz 1. - 5. točke zahteve prosilca z dne 15. 6. 2022 (št. 090-0049/2022), iz 2. točke zahteve prosilca z dne 15. 6. 2022 (št. 090-0050/2022), iz 2. točke zahteve prosilca z dne 29. 6. 2022 (št. 090-0052/2022), iz zahteve z dne 29. 6. 2022 (št. 090-0054/2022), iz 1. in 2. točke zahteve prosilca z dne 11. 7. 2022 (št. 090-0055/2022), iz zahteve z dne 29. 6. 2022 (št. 090-0057/2022), se zavrne. 

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

in
SKLEP:

1.    Zahteva prosilca, ki se nanaša na posredovanje dokumentov iz 1. točke zahteve prosilca z dne 15. 6. 2022 (št. 090-0050/2022), iz 1. in 3. točke zahteve prosilca z dne 29. 6. 2022 (št. 090-0052/2022), iz 3. točke zahteve prosilca z dne 11. 7. 2022 (št. 090-0055/2022) ter iz 1.- 3. točke zahteve prosilca z dne 11. 7. 2022 (št. 090-0056/2022), se zavrže.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Organ je dne 15. 6. 2022 (2x), dne 29. 6. 2022 (3x) ter dne 11. 7. 2022 (2x) s strani prosilca prejel zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Slednje je evidentiral pod številkami št. 090-0049/2022, št. 090-0050/2022, št. 090 0052/2022, št. 090-0054/2022, št. 090-0055/2022, št. 090-0056/2022 in št. 090-0057/2022. Ker je ugotovil, da so v predmetni zadevi izpolnjeni pogoji določeni v 130. členu ZUP, je zahteve prosilca združil in vodil en sam postopek, in sicer postopek št. 090-0049/2022. V navedeni zadevi je izdal odločbo št. 090-0049/2022 z dne 13. 6. 2022 (pravilno z dne 13. 7. 2022; v nadaljevanju izpodbijana odločba). 

Organ je odločal o zahtevi:

- z dne 15. 6. 2022, št. 090-0049/2022, s katero je prosilec zahteval:
1. dokumentacijo, iz katere bo razvidno, komu je občina poslala IZJAVO s hudimi obtožbami ……,
2. dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da je občina zavrnila prijavo zadevne prireditve, ki jo organizira LIRA,
3. odzive prejemnic in prejemnikov vabila, ki jih je občina prejela in ki se zgražajo nad vabilom,
4. dokumentacijo, sklep..., iz katerega bo jasno razvidno, kateri posamezniki/ce sestavljajo Urad županje OR,
5. dokument, iz katerega bo jasno razvidno, kdo je avtor Izjave občine oziroma s katerega elektronskega naslova je bila izjava prvič poslana (komu).

- z dne 15. 6. 2022, št. 090-0050/2022, s katero je zahteval:
1. vso računovodsko dokumentacijo (računi, nalogi za plačila ...) v zvezi s projektom Obnova Trga vstaje v Rušah. Plačila so razvidna iz poročila o izvajanju proračuna,
2. zahtevke Občine Ruše, naslovljene na MK v zvezi s projektom ... in odgovore ministrstva.

- z dne 29. 6. 2022, št. 090-0052/2022, s katero je zahteval:
1. dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kdo skrbi za izvajanje del na Trgu vstaje v skladu z arboristično oceno in arborističnim načrtom,
2. dokumentacijo, iz katere bo razvidno sodelovanje arboristke pri izvajanju projekta v času po tem, ko je oddala naročeno in plačano delo (izdelavo strokovnega mnenja),
3. dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kdaj in na kak način je sodelovala arboristka pri nadaljevanju projektiranja obnove Trga vstaje - Južni del (grobnica, spomenik …).

- z dne 29 6. 2022, št 090-0054/2022, s katero je zahteval dokumentacijo v zvezi z odkritji pri izkopavanjih arheol. ostalin na Trgu vstaje v Rušah (poročila o najdbah, relevantne fotografije, strokovne analize, razprave, ugotovitve…). Prosilec navaja, da za dokumentacijo prosi v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja ter da jo bo uporabil za pripravo strokovnega članka, razprave in obvestila za javnost, ki jo zanima, kaj je bilo odkrito. Dokumentacijo potrebuje tudi zato, ker piše o zgodovini Trga vstaje in parka pred kaplanijo, vključno z vplivnim območjem kulturnih spomenikov. 

-  z dne 11. 7. 2022, št 090-0055/2022, s katero je zahteval posredovanje:
1. fotografije iz zapisnika inšpektorice IRSKM o ogledu gradbišča Trg vstaje v Rušah z dne 21. 3. 2022, ki jih je na mestu ogleda napravila inšpektorica sama ter fotografije, ki jih je slednja pridobila s strani ZVKDS OE MB (15. 10 in 20.10. 2021) in dopis ZVKDS,
2. dopis zavoda, katerega sestavni del (priloge) so citirane fotografije,
3. fotografije in dopise, poročila, ki so nastali od dne, ko so se našle arheološke ostaline kulture žarnih grobišč na Trgu vstaje in so sestavni del zadeve. V primeru, da je že izdelano zaključno poročilo, prosim tudi zanj.

- z dne 11. 7 2022, št. 090-0056/2022, s katero je zahteval:
1. dokumentacijo, iz katere bo razvidno, da je bila ……… skrbnica gradbene pogodbe za obnovo Trga vstaje v Rušah (najverjetneje gre za gradbeno pogodbo med občino m izvajalcem del - ali kak drug sklep?),
2. dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kako ZVKDS sodeluje (je sodeloval) pri gradnji in kdaj,
3. prosim za dokumente, iz katerih bo razvidno, da je občina naročila dela zunanjim izvajalcem in izvršila ustrezna plačila za opravljeno delo.

- z dne 29 6. 2022, št. 090-0057/2022, s katero je zahteval dokumentacijo, iz katere bo razvidno, kdaj in na kak način sta ……… posredovala svoje tekste, grafiko in dovolila objavo, oziroma na kak način je občina (ali glasilo Ruški utrip) prišla v posest citiranih člankov. 

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil vse zgoraj navedene zahteve z obrazložitvijo, da je prosilec zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja (peti odstavek 5. člena ZDIJZ). Organ nadalje navaja, da je pregledal prejete vloge prosilca v zvezi z investicijo ureditve Trga vstaje, izdane informacije javnega značaja, kakor tudi izdane odločbe in ugotovil, da je bila v zvezi z omenjeno investicijo prosilcu že posredovana dokumentacija, ali pa je bilo v zadevah že odločeno z delnimi ali zavrnilnimi odločbami ter se pri tem skliceval na več kot 70 odločb, izdanih med letoma 2020 in 2022. Organ izpostavlja tudi število vloženih zahtev ter namen prosilca za takšno ravnanje.
     
Zoper odločitev organa je prosilec dne 14. 7. 2022 vložil pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje zoper nezakonito prikrivanje dokumentacije javnega značaja, pri čemer izpostavlja, da se njegove zahteve nanašajo na Trg vstaje in parka, na objavo člankov ljubljanskih arhitektov, na kritiko postopkov inšpektorjev, na javno predavanje prosilca, na očitek, da je prosilec šovinist, na izmišljotino občine, da društvo Lira ni društvo v javnem interesu za področje varstva kulturne dediščine ter na lažnivo izjavo občine v zvezi s praznovanjem občinskega praznika. Dodaja, da je uradna oseba organa za posredovanje informacij javnega vse zahteve pomešala v eno zadevo ter vse njegove prošnje zavrnila z enim zamahom. 

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v pristojno reševanje IP.

IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovore organa je IP prejel dne 2. 9., dne 28.9., dne 11. 10. 2022 ter dne 28. 10. 2022.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. 

Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na peti odstavek 5. člena ZDIJZ in zatrjeval, da je prosilec v obravnavanem primeru zlorabil pravico dostopa do informacij javnega značaja, se IP najprej opredeljuje do tega instituta in pojasnjuje, da v obravnavanem primeru okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo petega odstavka 5. člena ZDIJZ, niso podane. 

1.    Zloraba pravice dostopa do informacij javnega značaja

Organ lahko v skladu s petim odstavkom 5. člena ZDIJZ prosilcu izjemoma zavrne dostop do zahtevane informacije, če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po tem zakonu oziroma je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

V zvezi z navedenim IP pojasnjuje, da je presoja obstoja zlorabe pravice institut, ki ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in le tam, kjer je to nujno potrebno. Kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej. Utemeljitev obstoja zlorabe pravice mora vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja in se sme uporabiti le v primeru, če od organa objektivno ni mogoče pričakovati, da bo o dostopu do vseh zahtevanih informacij javnega značaja odločal po postopku, ki ga določa ZDIJZ. 

IP se je o zlorabi pravice dostopa do informacije javnega značaja že večkrat izrekel in v odločbah obširno obrazložil institut zlorabe pravice, pojem pravice in njene vsebinske opredelitve ter navedel kriterije za opredelitev zlorabe pravice v pravni teoriji in praksi. Splošna stališča v zvezi s tem institutom tako izhajajo iz odločb IP npr. št. 090-68/2017 z dne 1. 6. 2017, št. 090-55/2017 z dne 14. 7. 2017, št. 090-140/2021 z dne 26. 5. 2021, št. 090-260/2022 z dne 9. 9. 2022 ter št. 090-275/2022 z dne 4. 10. 2022 (objavljene na spletni strani IP), zato jih IP v tej odločbi posebej ne navaja, se pa opredeljuje do vprašanja zlorabe pravice dostopa do informacije javnega značaja v obravnavanem primeru.

IP najprej poudarja, da 5. odstavek 5. člena ZDIJZ predvideva zavrnitev prosilčeve zahteve v dveh primerih, in sicer:
(1) če prosilec z eno ali več funkcionalno povezanimi zahtevami očitno zlorabi pravico dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ ali
(2) če je očitno, da so zahteva ali zahteve šikanoznega značaja.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru prosilec organu ni podal »več funkcionalno povezanih zahtev«, prav tako zahteve niso šikanoznega značaja. V zvezi s pojmom »funkcionalno povezane zahteve« je mogoče ugotoviti, da zakonsko sicer ni posebej opredeljen, iz namena predmetne določbe ZDIJZ pa po mnenju IP izhaja, da je zakonodajalec uzakonil zahteve, ki so vsebinsko povezane, torej zahteve, ki se nanašajo na enako oziroma povezano vsebino. Tudi iz Mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o Predlogu zakona  izhaja, da bi bilo smiselno pojem »funkcionalno povezane zahteve« nadomestiti s pojmom »vsebinsko«. 

Po oceni IP predmetne zahteve niso očitno nedovoljene in neutemeljene, torej ne gre za zahteve, za vložitev katerih bi vsak razumen posameznik štel kot brez vseh možnosti za uspeh, in bi ovirale izpolnjevanje temeljnih nalog organa. IP ugotavlja, da je objektivno težko reči, da bi izpolnitev predmetnih zahtev oviralo izpolnjevanje temeljnih nalog organa, organ pa se do tega tudi ni konkretno opredelil. Kot že navedeno, mora utemeljitev obstoja zlorabe pravice vselej ostati skrajno sredstvo v postopkih odločanja o zahtevah za posredovanje informacij javnega značaja, kriterije, ki opredeljujejo zlorabo pravice, pa je treba razlagati ozko in v vsakem primeru posebej, zato mora biti utemeljitev organa na tej pravni podlagi zelo konkretna. Iz navedenega tako izhaja, da na podlagi posredovanih zahtev ni mogoče ugotoviti, da bi posredovanje zahtevanih informacij vplivalo na dolžnost in pravico organa, da opravlja svoje delo samostojno, v okviru in na podlagi Ustave in zakonov ter posledično na pravice tretjih oseb, ki so udeležene v drugih postopkih, ki jih vodi organ. Organ, na katerem je dokazno breme v obravnavanem primeru, po oceni IP, ni izkazal dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da bi obravnava predmetnih zahtev prosilca prekomerno obremenila delo organa in zaradi tega organ ne bi mogel ustrezno zavarovati pravic strank v drugih postopkih. 

Organ se tudi ni konkretno opredelil do obsega zahtevanih informacij oziroma dokumentov ter nadaljnjega dela s temi dokumenti zaradi morebitnega obstoja izjem po ZDIJZ. Iz izpodbijane odločbe namreč ni razvidno, kako bi predmetne zahteve prosilca, z vidika obsega in upoštevaje druge naloge organa, konkretno vplivale na delo organa, koliko dela organu bi povzročile in kako bi to delo vplivalo na ostale delovne naloge pri organu zaposlenih javnih uslužbencev. Ob tem pa IP še pojasnjuje, da zgolj velik obseg zahtevanih dokumentov in s tem povezano dodatno delo za organ, samo po sebi, še ne pomeni zlorabe pravice dostopa do informacij javnega značaja. Iz upravno sodne prakse izhaja, da razlog za zavrnitev dostopa do informacije javnega značaja ne more biti »enormno število dokumentov, ki bi jih bilo potrebno prosilcu izročiti oziroma mu omogočiti vpogled, kar bi lahko pripeljalo do resne motnje v poslovanju organa…«. Tudi iz novejše upravno sodne prakse izhaja, da večje število zahtevanih dokumentov, »ki utegne organu povzročiti določene neprijetnosti, samo po sebi (ob odsotnosti drugih okoliščin, ki kažejo na zlorabo) ne more predstavljati razloga za zavrnitev zahtevanega dostopa.« Za utemeljitev obstoja zlorabe pravice je torej treba zadostiti dokaznemu standardu »onkraj dvoma«, ne pa zgolj dokaznemu standardu »verjetnosti«, in ni dovolj, da gre zgolj za neprijetnosti, ampak mora biti delo organa resno ohromljeno, zaradi upravnega bremena, ki bi bila posledica obravnave zahteve po ZDIJZ. To v praksi pomeni, da mora biti izkazana stvarna, resnična grožnja za celotno delo organa. Upoštevati je namreč treba, da je tudi posredovanje informacij javnega značaja ena izmed zakonsko določenih nalog organa, zato je organ dolžan zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kader, ki takšne zahteve rešuje.

Ob tem IP navaja še sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zadevi Verein fűr Konsumenteninformation proti Evropski komisiji, št. T-2/03, iz katere izhaja, da lahko organ v posebnih primerih, v katerih bi konkreten in posamičen preizkus dokumentov povzročil nesorazmerno količino upravnega dela, izjemoma tehta ne eni strani interes dostopa javnosti do dokumentov in na drugi strani nastalo delovno obremenitev, da bi v teh posebnih primerih ohranil interes dobrega upravljanja. Iz te sodbe pa izhaja tudi, da količina dela, potrebna za preučitev prošnje, ni odvisna samo od števila dokumentov, navedenih v prošnji, ali njihovega obsega, ampak tudi od njihove narave, zato potreba, da se opravi konkreten in posamičen preizkus zelo velikega števila dokumentov, ne pove ničesar o količini dela, potrebni za obravnavo prošnje za dostop do informacij javnega značaja, ker je navedena količina dela odvisna tudi od zahtevane temeljitosti tega preizkusa. Odstopanje od te obveznosti preizkusa se lahko dovoli le izjemoma ter samo, če bi se upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa dokumentov izkazalo za posebno veliko ter bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Upoštevaje navedeno sodbo organ v obravnavanem primeru ni izkazal, da je upravno breme zaradi konkretnega in posamičnega preizkusa zahtevanih dokumentov posebno veliko in bi tako prekoračilo meje tega, kar se lahko razumno zahteva. Breme dokaza o nerazumnosti naloge, upoštevaje sodbo, namreč nosi tisti, ki se nanj sklicuje, v obravnavanem primeru, torej organ. Ob tem IP še pojasnjuje, da lahko organ, za obsežnejše zahteve, podaljša rok za odločanje celo za do 30 dodatnih delovnih dni.

Po oceni IP v obravnavanem primeru tudi niso podani drugi elementi oziroma kriteriji zlorabe pravice dostopa. Iz samih zahtev prosilca ni mogoče ugotoviti, da bi lahko v obravnavanem primeru govorili o provokacijah in nagajivosti ter posledično o navideznem uveljavljanju pravic, prav tako iz zahtev ne izhaja, da bi bile te šikanozne. Ob tem IP še pojasnjuje, da se v postopkih po ZDIJZ zahteva zavrže, če je organ o dostopu do posameznih dokumentov prosilca že odločil, torej zgolj ponovitev določenih zahtev, ne predstavlja zlorabe pravice. Odvzem pravice iz 39. člena Ustave iz tega razloga ne bi bil v skladu z načelom sorazmernosti. Glede na prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije je mogoče ugotoviti, da  to dopušča omejitev ustavnih pravic le izjemoma, če je podan ustavno dopusten cilj (varstvo pravic drugih ali javne koristi), vendar po oceni IP takšen ukrep v obravnavanem primeru ni nujen, primeren in ni sorazmeren za dosego ustavno varovanih ciljev, ki naj bi jih zasledoval organ. 

IP po preučitvi celotne zadeve tako zaključuje, da ni mogoče ugotoviti, da je prosilec v primeru vložitev obravnavanih zahtev prekoračil pravne meje pravice dostopa do informacij javnega značaja ter, da je ravnal v nasprotju s socialno funkcijo pravice dostopa do informacij javnega značaja. IP tako nima razloga slediti navedbam organa, da je prosilec s svojim ravnanjem očitno prestopil meje pravice dostopa do informacije javnega značaja.

2.    Prvi odstavek 129. člena ZUP

ZUP v citiranem členu določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže:
1. če zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva;
2. če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka;
3. če zahteva ni bila vložena v predpisanem roku;
4. če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

V kolikor prosilec zahteva dokumente, o katerih je organ že odločal oz. o njih vodi upravni postopek, mora upoštevati določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Neupoštevanje navedenega dejstva privede do tega, da organ odloči o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). Z opisanim ravnanjem organ s tem bistveno krši pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki v takšnem primeru odločilno vplival na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, strani 625 – 627) so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ spregleda 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba v celoti napačna. Navedeno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 2021/2010-30 z dne 14. 3. 2012. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.

3.    Informacija javnega značaja

Ker je IP ugotovil, da je bilo sklicevanje organa na peti odstavek 5. člena ZDIJZ v konkretnem primeru neutemeljeno, je v nadaljevanju ugotavljal, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti ter ali ti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
- informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
- organ mora z njo razpolagati ter
- nahajati se mora v materializirani obliki.
 
Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

4.    Varstvo osebnih podatkov

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na  osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju Splošna uredba) kot pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Po določilu člena 4, pododstavka (1) Splošne uredbe pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

5.    Institut delnega dostopa

Kadar dokument, ki je sicer informacija javnega značaja, vsebuje tudi varovane podatke, je treba omogočiti t. i. delni dostop, in sicer s prekritjem navedenih podatkov, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju Uredba ZDIJZ) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.

6.    Presoja konkretnega primera

V zvezi z zahtevo, ki jo je organ prejel dne 15. 6. 2022 in jo vodi v zadevi št. 090-0049/2022 je: 
1. glede dokumentacije, iz katere bo razvidno, komu je občina poslala IZJAVO s hudimi obtožbami ……. organ pojasnil, da je pripravil izjavo, da prireditev, ki jo organizira posameznik, ni organizirana v sklopu prireditev Občine Ruše, ki jih je ta sicer organizirala ob občinskem prazniku in so se odvijale v juniju 2022. V zvezi z navedenim IP ugotavlja, da je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti zadevnega posameznika, na katerega se zahteva nanaša. Temu pritrjuje tudi sodna praksa Upravnega sodišča Republike Slovenije, v svoji odločitvah (glej na primer sodbe Upravnega sodišča opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014), iz katerih izhaja, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika (pa četudi svoje osebne podatke) in zanj oziroma v zvezi z njim zahteva določene podatke. Upoštevajoč izjemo varstva osebnih podatkov in sodno prakso se dostop do dokumenta zavrne;
2. glede dokumentacije, iz katere bo razvidno, da je občina zavrnila prijavo zadevne prireditve, ki jo organizira LIRA, je organ pojasnil, da je na povezavi https://ruse.si/objava/637013 objavljen program kulturnih in družabnih dohodkov v okviru občinskega praznika, ki ga organ praznuje dne 21. junija. Iz programa je razvidno, da prireditev v organizaciji LIRE ni bila umeščena v program. Dodatno je organ pojasnil, kako je potekal postopek zbiranja predlogov za pripravo programa v okviru občinskega praznika 21. junija 2022. Javna zavoda Športni park Ruše ter RAST Ruše sta društva na območju občine Ruše pozvala, da predložijo predloge za prireditve ob občinskem prazniku. Zbrane predloge sta zavoda posredovala organu, ki je v okviru priprav na občinski praznik napravil nabor prireditev, pri čemer organ predloga društva Lira ni uvrstil na program. V zvezi z navedenim ne obstaja dokument, temveč zgolj končni program, ki je bil dogovorjen na delovnem sestanku in posredovan v tisk ter objavljen na spletni strani organa (povezava zgoraj). Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, pri čemer IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je namreč jasno in izčrpno pojasnil, zakaj ne razpolaga z zahtevanimi informacijami;
3. glede zahteve prosilca po posredovanju odzivov prejemnic in prejemnikov vabila, ki jih je občina prejela in ki se zgražajo nad vabilom, je organ IP posredoval elektronsko sporočilo z dne 13. 6. 2022. IP je vpogledal v navedeno elektronsko sporočilo in ugotovil, da to vsebuje osebno stališče oz. mnenje fizične osebe, tj. osebni podatek fizične osebe, pri čemer IP pravne podlage za razkritje navedenega ni našel. Ker navedeno stališče predstavlja edino besedilo elektronskega besedila, uporaba instituta delnega dostopa v konkretnem primeru ni možna, zato se dostop do tega dokumenta v celoti zavrne; 
4. glede dokumentacije, sklepa.., iz katerega bo jasno razvidno, kateri posamezniki/ce sestavljajo Urad županje OR, je organ pojasnil, da gre za notranjo ureditev občinske uprave, ki ni določena s sklepom, temveč je vezana na delovne procese in uradni elektronski naslov urad.zupanje@ruse.si. Iz navedenega razloga organ je razpolaga z zahtevanim dokumentom. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, pri čemer IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je namreč jasno in izčrpno pojasnil, zakaj ne razpolaga z zahtevanimi informacijami;
5. glede dokumenta, iz katerega bo jasno razvidno, kdo je avtor Izjave občine, oziroma s katerega elektronskega naslova je bila izjava prvič poslana (komu), je organ IP posredoval elektronsko sporočilo z dne 14. 6. 2022. Ker se navedena točka neposredno nanaša na isti dokument, kot v 1. točki te zahteve, se IP v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev prve točke in zaradi varstva osebnih podatkov pritožbi prosilca ne ugodi.

V zvezi z zahtevo, ki jo je organ prejel dne 15. 6. 2022 in jo vodi v zadevi št. 090-0050/2022 je:
1. glede celotne računovodske dokumentacije (računi, nalogi za plačila ...) v zvezi s projektom Obnova Trga vstaje v Rušah (plačila so razvidna iz poročila o izvajanju proračuna) organ pojasnil, da gre za isto poročilo in iste račune, ki so navedeni v odločbi IP št. 090-209/2022/11 z dne 18. 10. 2022. V okviru reševanje predmetne pritožbe je IP ugotovil, da je prosilec dne 6. 6. 2022 na organ naslovil zahtevo po posredovanju vseh zahtevkov za plačilo zneska 65. 557,89 eur za »ureditev trga v Rušah« in naloge za plačila ter spremljajočo dokumentacijo (poročila o izvedenih delih…). O navedeni zahtevi je organ odločil z odločbo št. 090-0046/2022 z dne 28. 6. 2022 zoper katero je prosilec vložil pritožbo. O slednji je IP odločil z odločbo št. 090-209/2022/11 z dne 18. 10. 2022. IP ugotavlja, da je prosilec dne 6. 6. 2022 in dne 15. 6. 2022 vložil zahtevo za iste dokumente, tj. Račun št. 04/2022 z dne 11. 3. 2022, Račun št. 2022-44 z dne 4. 4. 2022, račun št. 80000190-2022 z dne 19. 4. 2022, začasno situacijo z dne 31. 3. 2022 ter izpis konta kartice proračunske postavke 4334 Urejanje trgov, zato bi moral organ zahtevo prosilca z dne 15. 6. 2022 zavreči s sklepom, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je o isti upravni zadevi že vodil upravni postopek. Navedeno je zato storil IP in odločil, kot izhaja iz tega akta; 
2. glede zahtevkov Občine Ruše, naslovljene na MK v zvezi s projektom ... in odgovore ministrstva je organ pojasnil, da ti ne obstajajo, saj organ do sedaj ni na ministrstvo posredoval nobenega zahtevka. IP ugotavlja, da eden od pogojev za obstoj informacije javnega značaja ni izpolnjen, zato zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Obenem IP dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ.

V zvezi z zahtevo, ki jo je organ prejel dne 29. 6. 2022 in jo vodi v zadevi št. 090-0052/2022 je: 
1. glede dokumentacije, iz katere bo razvidno, kdo skrbi za izvajanje del na Trgu vstaje v skladu z arboristično oceno in arborističnim načrtom, organ pojasnil, da je prosilec prejel gradbeno pogodbo v zvezi z deli za Trg vstaje v Rušah z odločbo IP št. 090-203/2022/4, ki vsebuje navedeni podatek. V okviru reševanje predmetne pritožbe je IP ugotovil, da je v pritožbeni zadevi št. 090-203/2022 presojal pritožbo konkretnega prosilca zoper odločbo organa št. 090-0033/2022 z dne 1. 6. 2022. Predmet presoje postopka, ki ga je organ vodil pod opr. št. 090-033/2022 ter izpodbijanega postopka je bila Gradbena pogodba, sklenjena med Občino Ruše in ……..., predmet pogodbe: Ureditev trga v Rušah z dne 27. 9. 2021. Iz navedenega razloga bi moral organ zahtevo prosilca z dne 29. 6. 2022 zavreči s sklepom, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj je o isti upravni zadevi že vodil upravni postopek. Navedeno je zato storil IP in odločil, kot izhaja iz tega akta;
2. glede dokumentacije, iz katere bo razvidno sodelovanje arboristke pri izvajanju projekta, v času po tem, ko je oddala naročeno in plačano delo (izdelavo strokovnega mnenja) je organ pojasnil, da navedena dokumentacija ne obstaja. IP ugotavlja, da eden od pogojev za obstoj informacije javnega značaja ni izpolnjen, zato zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Obenem IP dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ;
3. glede dokumentacije, iz katere bo razvidno, kdaj in na kak način je sodelovala arboristka pri nadaljevanju projektiranja obnove Trga vstaje - Južni del (grobnica, spomenik …), je organ pojasnil, da je prosilec na podlagi odločb št. 090-0037/2021 in št. 090-0041/2021 prejel Projekt za izvedbo (PZI), tj. napotilo na spletno stran organa, kjer se nahaja navedeni dokument, ki vsebuje zahtevani podatek. Ker je organ o dokumentu, tj. PZI, ki je predmet zahteve z dne 29. 6. 2022 že odločal s citiranimi odločbami, bi moral organ zahtevo prosilca z dne 29. 6. 2022 zavreči s sklepom, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Navedeno je zato storil IP in odločil, kot izhaja iz akta.     
V zvezi z zahtevo, ki jo je organ prejel dne 29. 6. 2022 in jo vodi v zadevi št. 090-0054/2022 je: glede arheol. ostalin na Trgu vstaje v Rušah (poročila o najdbah, relevantne fotografije, strokovne analize, razprave, ugotovitve…) pojasnil, da z dokumentacijo ne razpolaga, saj še ni prejel poročila izvajalca. IP ugotavlja, da eden od pogojev za obstoj informacije javnega značaja ni izpolnjen, zato zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. IP na tem mestu dodaja, da nestrinjanje prosilca z določeno ureditvijo, ki jo npr. predvideva organ, ne more biti predmet pritožbenega postopka po ZDIJZ. Navedeno stališče je v sodbi, št. I U 512/2010 z dne 07. 12. 2011 zavzelo tudi Upravno sodišče RS, ko je zapisalo, da z argumentom, da bi tožena stranka zahtevani dokument morala imeti, oziroma, da bi ga morala izdelati na podlagi zakona, ni mogoče utemeljevati ali dokazati, da se zahtevana informacija nahaja pri zavezancu. Tudi v sodbi Upravnega sodišča RS št. II U 1429/2011 z dne 6. 6. 2012, je sodišče poudarilo, da je pri postopku za dostop do informacij javnega značaja bistveno zgolj to, ali organ zaprošeni dokument ima ali pa ne, pri čemer ni bistven razlog, zakaj katerega od dokumentov nima. Takšni sodni praksi sledi tudi sodba Upravnega sodišča RS št. II U 504/2016-16 z dne 6. 12. 2017.

V zvezi z zahtevo, ki jo je organ prejel dne 11. 7. 2022 in jo vodi v zadevi št. 090-0055/2022 je: 
1. glede fotografij iz zapisnika inšpektorice IRSKM o ogledu gradbišča Trg vstaje v Rušah z dne 21. 3. 2022, ki jih je na mestu ogleda napravila inšpektorica sama ter fotografije, ki jih je slednja pridobila s strani ZVKDS OE MB (15. 10 in 20.10. 2021) in dopis ZVKDS, organ pojasnil, da ne razpolaga z zahtevanimi fotografijami, da sicer razpolaga z zapisnikom, vendar temu niso bile priložene fotografije in tako z njimi ne razpolaga. IP ugotavlja, da v konkretnem primeru eden od pogojev za obstoj informacije javnega značaja ni izpolnjen, zato zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi. Obenem IP dodaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo v materializirani obliki, ne pa vprašanje, ali bi morale obstajati in zakaj ne obstajajo. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ;
2. glede dopisa zavoda, katerega sestavni del (priloge) so citirane fotografije, je organ pojasnil, da ni bil prejemnik dopisa, zato z njim ne razpolaga. V izogib ponavljanju se IP sklicuje na obrazložitev v točki 1;
3. glede fotografij in dopisov, poročil, ki so nastali od dne, ko so se našle arheološke ostaline kulture žarnih grobišč na Trgu vstaje in so sestavni del zadeve je organ pojasnil, da o arheoloških ostalinah ne vodi samostojne zadeve, končnega poročila pa še ni prejel, ker investicija še ni zaključena, zato z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP ugotavlja, da je prosilec iste dokumente zahteval že z zgoraj navedeno zahtevo z dne 29. 6. 2022, pri čemer bi moral organ postopati skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP in zahtevo prosilca v tem delu s sklepom zavreči. Navedeno je zato storil IP in odločil, kot izhaja iz tega akta.

V zvezi z  zahtevo, ki jo je organ prejel dne 11. 7 2022 in jo vodi v zadevi št. 090-0056/2022 je:
1. glede dokumentacije, iz katere bo razvidno, da je bila …….. skrbnica gradbene pogodbe za obnovo Trga vstaje v Rušah (najverjetneje gre za gradbeno pogodbo med občino in izvajalcem del - ali kak drug sklep?) organ pojasnil, da je prosilec v skladu z odločbo IP št. 090-203/2022/4 z dne 8. 7. 2022 že prejel navedeni podatek in je bilo o tem dokumentu že odločeno. IP ugotavlja, da bi moral organ, upoštevaje 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zahtevo prosilca zavreči in ne meritorno odločati. Iz navedenega razloga je to storil IP v pritožbenem postopku;
2. glede dokumentacije, iz katere bo razvidno, kako ZVKDS sodeluje (je sodeloval) pri gradnji in kdaj, je organ pojasnil, da je prosilec navedene informacije že prejel, in sicer je organ o teh dokumentih presojal v zadevi št. 090-0060/2021, pri čemer je prosilec zoper odločbo v tej zadevi vložil pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-389/2021/5 z dne 15. 2. 2022. Z navedeno odločbo je IP organu naložil posredovanje zapisnikov terenskega ogleda ZVKD, ki dokazujejo sodelovanje ZVKD pri poteku gradnje. IP ugotavlja, da bi moral organ, upoštevaje 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zahtevo prosilca zavreči in ne meritorno odločati. Iz navedenega razloga je to storil IP v pritožbenem postopku;
3. glede dokumentov, iz katerih bo razvidno, da je občina naročila dela zunanjim izvajalcem in izvršila ustrezna plačila za opravljeno delo, je organ pojasnil, da je prosilec za omenjena dela že prejel dokumentacijo, in sicer v zadevi št. 090-0022/2021, v okviru katere je prejel račune in naročilnice, ki se nanašajo na projekt ureditve Trga vstaje. Organ je IP posredoval odločbo št. 090-00022/2021-14 z dne 9. 7. 2022 ter dokazilo o posredovanih dokumentih. Iz  navedenega razloga bi moral organ zato zahtevo prosilca v tem delu zavreči, na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP.

V zvezi z zahtevo, ki jo je organ prejel dne 29 6. 2022 in jo vodi v zadevi št. 090-0057/2022 je glede dokumentacije, iz katere bo razvidno, kdaj in na kak način sta ……. posredovala svoje tekste, grafiko in dovolila objavo, oziroma na kak način je občina (ali glasilo Ruški utrip) prišla v posest citiranih člankov, organ pojasnil, da sta omenjena posameznika pripravila strokovno predstavitev in komentar projekta ureditve Trga vstaje, ki je bila objavljena v občinskem glasilu Ruški utrip. Grafično in vsebinsko oblikuje navedeno glasilo zunanji izvajalec …….., ki je tudi komunicirala z avtorjema članka in se z njima dogovorila glede končnega prispevka. Organ tako razpolaga s končnim prispevkom, kije predstavljen na 10. strani Ruškega utripa (številka 1. Februar 2021). Organ je poudaril, da noben avtor za prispevek v občinskem glasilu ne prejme honorarja. Glede na podana pojasnila organa IP pojasnjuje, da se v obravnavani zadevi ni pojavil noben dvom, da je organ v času odločanja razpolagal z zahtevano dokumentacijo, ki bi lahko bila predmet zahteve, pa je prosilcu ni želel posredovati. Organ je namreč jasno in izčrpno pojasnil, da dotična avtorja svojih prispevkov ne posredujeta organu, temveč zunanjemu izvajalcu, kar pomeni, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

IP zaključuje, da je v delu, kjer bi moral organ zahteve prosilca presojati v luči četrte točke prvega odstavka 129. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil po uradni dolžnosti in odločil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe ter 1. točke izreka tega sklepa. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe ter 2. točke izreka tega sklepa).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper ta akt ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.
asistentka svetovalca 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.
informacijska pooblaščenka